Podpredsednik Združenih držav Amerike J.D. Vance je v sredo v senatu oddal odločilen glas, s katerim je preprečil sprejetje ukrepa za omejitev predsednikovih vojnih pooblastil. Odločitev prihaja v času, ko se v Washingtonu krepijo ugibanja o povečani ameriški zunanji dejavnosti v letu 2026. Kljub splošni podpori stranke pa se predsednik Donald Trump sooča z notranjim odporom glede svojih ozemeljskih ambicij; republikanska senatorka Lisa Murkowski je namreč javno napovedala blokado vseh poskusov priključitve Grenlandije, bodisi s finančnimi sredstvi bodisi s silo. Notranjepolitične razmere v ZDA dodatno zaostrujejo napetosti v Minneapolisu, kjer so se po streljanju pripadnikov imigracijske službe ICE razplamteli protesti. Predsednik Trump je v odziv na nemire zagrozil z uporabo zakona o vstaji (Insurrection Act) v Minnesoti. Na mednarodnem področju se Trumpova administracija hkrati posveča krizi v Venezueli, kjer se je voditeljica opozicije v Washingtonu srečala s predsednikom, čeprav ZDA podpirajo prehodnega voditelja. Administracija je predstavila tudi nov načrt za zdravstveno varstvo, ki naj bi nadomestil obstoječe sisteme. Vsi ti dogodki odražajo intenzivno politično delovanje Trumpovega mandata, ki ga zaznamujejo tako radikalni zunanjepolitični predlogi kot tudi ostra uporaba izvršilne oblasti znotraj meja države. Odpor v lastnih vrstah glede vprašanja Grenlandije nakazuje, da predsednik ne bo imel brezpogojne podpore za vse svoje geopolitične projekte.

Najnovejša obsežna znanstvena raziskava, objavljena v strokovni reviji The Lancet, je potrdila, da jemanje paracetamola (v ZDA znanega pod imenom Tylenol) med nosečnostjo ne povečuje tveganja za avtizem, motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) ali intelektualne motnje pri otrocih. Znanstveniki z univerze City St George's v Londonu so izvedli sistematični pregled in metaanalizo 43 visokokakovostnih študij, ki so vključevale približno milijon otrok. Rezultati so jasno pokazali, da uporaba tega pogostega protibolečinskega sredstva nima vzročne povezave z omenjenimi razvojnimi motnjami. Raziskava je bila sprožena kot neposreden odziv na izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je septembra 2025 brez trdnih dokazov trdil, da jemanje paracetamola povzroča porast primerov avtizma. Trump je takrat nosečnice pozval, naj raje potrpijo bolečino, kot da bi uporabile to zdravilo. Strokovnjaki poudarjajo, da so prejšnje študije, na katere se je morda opiral Trump, vsebovale metodološke pomanjkljivosti, saj niso upoštevale genetskih dejavnikov in družinske anamneze, kar je nova analiza uspešno korigirala s primerjavo sorojencev. Zdravstvene organizacije po vsem svetu, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo, paracetamol še naprej uvrščajo na seznam esencialnih zdravil in ga priporočajo kot prvo izbiro za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature med nosečnostjo. Zdravniki poudarjajo, da je nova analiza najtemeljitejši dokaz do zdaj, ki pomirja strahove nosečnic, povzročene s politično motiviranimi in znanstveno neutemeljenimi izjavami. Paracetamol ostaja varnejša alternativa drugim nesteroidnim protivnetnim zdravilom ali opioidom v času nosečnosti.

Zvezna sodnica Katherine Menendez je v petek izdala odredbo, s katero je agentom ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) omejila uporabo določenih taktik proti mirnim protestnikom v Minnesoti. Odločitev sledi stopnjevanju napetosti po tragičnem incidentu, v katerem je agent ICE prejšnji teden ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Sodnica je v svoji obrazložitvi jasno določila, da zvezni agenti ne smejo izvajati povračilnih ukrepov, aretirati ali uporabljati sredstev za obvladovanje množic, kot je poprov sprej, proti osebam, ki se udeležujejo mirnih in neoviranih protestov. Napetosti v mestih Minneapolis in St. Paul so se dodatno okrepile po napotitvi več tisoč dodatnih zveznih agentov, ki jih je tja poslala administracija predsednika Donalda Trumpa v okviru obsežne operacije pregonov migrantov. Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je proti administraciji že vložila tožbo, v kateri zveznim oblastem očita rasno profiliranje in nezakonite aretacije. Kljub pozivom lokalnih demokratskih voditeljev k umiku zveznih sil, je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem branila ukrepanje agentov in napovedala nadaljevanje operacij. Dogajanje v Minnesoti je sprožilo val ogorčenja po celotnih Združenih državah Amerike, kjer so se pojavila poročila o pridržanju ameriških državljanov in neupravičenem zasliševanju mimoidočih. Sodišče je z začasno odredbo poskušalo zaščititi ustavne pravice državljanov do svobodnega zbiranja in govora, ki so bile po mnenju civilnodružbenih organizacij resno ogrožene zaradi agresivnega nastopa zveznih organov v urbanih središčih.

Zvezna sodnica Kate Menendez je v Minneapolisu izdala odredbo, po kateri zvezni agenti med obsežno operacijo pregona priseljencev ne smejo več pridržati mirnih protestnikov ali proti njim uporabiti solzivca, če ti ne ovirajo uradnih postopkov. Odločitev sodišča se nanaša na ravnanje pripadnikov carinske in mejne službe ter urada za priseljevanje (ICE), ki v okviru strožje politike administracije Donalda Trumpa v zvezni državi Minnesota izvajajo poostrene nadzore. Tožbo je v imenu šestih aktivistov vložila organizacija ACLU, ki trdi, da organi pregona sistematično kršijo ustavne pravice državljanov. Napetosti v regiji so se močno povečale po 7. januarju, ko je zvezni agent ustreli neoboroženo ameriško državljanko Renee Good, ko se je ta z avtomobilom oddaljevala s prizorišča. Incident, ki so ga ujele kamere, je sprožil val večdnevnih protestov, ki so se občasno sprevrgli v nasilne spopade med demonstranti in policijo. Aktivisti so poročali o številnih samovoljnih pridržanjih in uporabi prekomerne sile, zlasti proti tistim, ki so zgolj opazovali in dokumentirali delo agentov na terenu. Sodnica je v obrazložitvi poudarila, da opazovanje dela javnih uslužbencev ne sme biti razlog za odvzem prostosti ali uporabo prisilnih sredstev. Odločitev predstavlja pomemben pravni mejnik pri določanju meja pooblastil zveznih organov med civilnimi nemiri. Medtem ko Ministrstvo za domovinsko varnost zagovarja nujnost operacij za zagotavljanje javne varnosti, zagovorniki človekovih pravic opozarjajo na nevarnosti rasnega profiliranja in zlorabe moči.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act) iz leta 1807, ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske v Minneapolis za zatrtje protestov proti zveznim agentom. Napetosti v mestu so se stopnjevale po več incidentih, vključno z usodnim streljanjem na ameriško državljanko Renee Nicole Good s strani agenta službe za priseljevanje in carine (ICE) ter kasnejšim napadom na drugega agenta. Trump je lokalne politike obtožil nesposobnosti pri obvladovanju situacije in napovedal oster odziv proti tistim, ki jih je označil za profesionalne agitatorje. Administracija trdi, da so operacije zveznih agentov usmerjene proti nevarnim migrantom, vendar lokalna poročila opozarjajo, da so bili pridržani tudi ameriški državljani in zakoniti priseljenci. Guvernerji in lokalni voditelji v Minnesoti so pozvali k umiritvi razmer, hkrati pa izrazili nasprotovanje militarizaciji policijskega dela na domačih tleh. Kritiki opozarjajo, da bi bila uporaba zakona o uporu v teh okoliščinah nevarna zloraba oblasti, ki bi lahko resno ogrozila državljanske svoboščine in demokratične standarde. Protesti so se razširili po celotni državi, saj javnost zahteva odgovornost za nasilne postopke agentov ICE. Medtem ko predsednik vztraja pri retoriki o redu in miru, so ulice Minneapolisa pred prazničnim koncem tedna polne negotovosti. Dogajanje predstavlja enega najresnejših sporov med zvezno oblastjo in zvezno državo glede pristojnosti nad vzdrževanjem javnega reda v zadnjem obdobju.

Varnostni svet Združenih narodov se je 15. januarja sestal na izrednem zasedanju zaradi smrtonosnih protestov v Iranu in naraščajočih napetosti v regiji. Srečanje je bilo sklicano na zahtevo Združenih držav Amerike, ki so pred tem pozvale iranske državljane k protestom in zavzetju vladnih poslopij. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izrazil neposredno podporo protestnikom in napovedal zunanjo pomoč, kar je povzročilo dodatno zaostritev diplomatskih odnosov. Med zasedanjem so nekatere države opozorile, da se regija nahaja na robu kaosa, medtem ko so Združeni narodi izrazili zaskrbljenost nad številom žrtev med protesti. Razprave so odrazile globok razkorak med stalnimi članicami glede vprašanja vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav in odgovornosti za stabilnost na Bližnjem vzhodu. Iran se je v zadnjem obdobju soočal z valom nezadovoljstva, ki so ga sprožili gospodarski in politični dejavniki. Varnostni svet je poudaril nujnost umiritve razmer, vendar pa jasnega konsenza o konkretnih ukrepih za stabilizacijo razmer ni bilo doseženega, saj se mnenja o izvoru in naravi protestov med velesilami močno razlikujejo.

Iranska begunka, ki živi v Kanadi, je postala svetovni simbol upora proti iranskemu režimu po objavi videoposnetka, na katerem z gorečo fotografijo vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja prižge cigareto. Posnetek, ki je hitro postal viralen, prikazuje trenutek, ko ženska zažge portret najvišjega iranskega klerika in nato ostanek fotografije odvrže na tla. Dejanje je sprožilo val podobnih protestnih gest po vsem svetu, od Nemčije in Švice do Združenih držav Amerike. Dogodek se odvija v času povečanih napetosti v Iranu, kjer se prebivalstvo spopada s hudo gospodarsko krizo in represijo nad oporečniki. Medtem ko so nekateri opazovalci delili mnenja o tem, ali je bil posnetek vnaprej načrtovan ali spontan, je gesta nedvomno postala eden ključnih vizualnih elementov trenutnega vala nezadovoljstva proti islamski republiki. Odpor se s spleta seli na ulice svetovnih prestolnic, kjer nasprotniki režima javno uničujejo podobe iranskega vodstva. Politični kontekst dogajanja dodatno zaostrujejo izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ponovno preučuje možnosti za vojaško posredovanje v državi. Protesti v Iranu in tujini odražajo globoko zakoreninjeno nezadovoljstvo z aktualno politiko Teherana, simbolna dejanja posameznikov, kot je omenjena begunka v Kanadi, pa služijo kot katalizator za širšo mednarodno pozornost na razmere v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal začetek druge faze svojega 20-točkovnega mirovnega načrta za območje Gaze, ki vključuje vzpostavitev civilnega upravnega organa pod vodstvom palestinskih tehnokratov. Na čelo 15-članskega nacionalnega odbora za upravo Gaze je bil imenovan Ali Shaath, gradbeni inženir in nekdanji namestnik ministra za načrtovanje, ki bo nadzoroval obnovo uničene infrastrukture. Shaath je ob imenovanju predstavil ambiciozen načrt, po katerem bi 68 milijonov ton ruševin v treh letih odstranili in jih uporabili za gradnjo umetnih otokov v Sredozemskem morju. Trump je hkrati ustanovil mednarodni "odbor za mir" (Board of Peace), ki mu predseduje sam, v njegovem sestavu pa so vidni ameriški uradniki, kot sta zunanji minister Marco Rubio in Jared Kushner, ter nekdanji britanski premier Tony Blair. K sodelovanju so bili povabljeni tudi voditelji Turčije, Egipta, Argentine in Kanade, kar kaže na poskus oblikovanja širše mednarodne koalicije za nadzor nad demilitarizacijo Hamasa in dolgoročno stabilizacijo regije. Trumpov načrt predvideva popolno uničenje predorov in razorožitev skupin ob podpori regionalnih akterjev. Izrael je kljub tesnemu zavezništvu z ZDA izrazil ostre pomisleke glede novega načrta, saj meni, da vzpostavitev tehnokratske vlade in vključitev Turčije v nadzorni odbor nista bila usklajena z izraelsko varnostno politiko. Medtem ko se v Kairu že odvijajo prvi sestanki nove uprave, na terenu še naprej prihaja do kršitev premirja; v zadnjih izraelskih napadih je bilo ubitih najmanj 12 Palestincev. Humanitarne organizacije opozarjajo, da se status quo za prebivalce Gaze kljub političnim premikom na mednarodni ravni ni bistveno izboljšal.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zaprosil za odložitev vojaškega napada na Iran. Po poročanju časnika The New York Times je do Netanjahujeve prošnje prišlo v času, ko Trumpova administracija preučuje možnosti za nove povračilne ukrepe proti teheranskemu režimu. Zahtevo po previdnosti so Washingtonu poslale tudi druge države Bližnjega vzhoda, ki se bojijo, da bi neposreden spopad med ZDA in Iranom povzročil obsežno regionalno vojno. Istočasno je predstavniški dom ameriškega kongresa v sredo potrdil obsežen sveženj vojaške pomoči Izraelu v vrednosti 3,3 milijarde dolarjev. Sredstva so bila odobrena v okviru zakona o odobritvi sredstev za nacionalno varnost (NSRP), ki za zunanjepolitično pomoč in varnostne programe skupno namenja približno 50 milijard dolarjev. Ameriško-izraelski odbor za javne zadeve (Aipac) je pozdravil odločitev kongresa in poudaril, da gre za dokaz neomajnega zavezništva med državama. Napetosti v regiji ostajajo na visoki ravni, saj sta se državi že junija zapletli v dvanajstdnevni konflikt, ki je vključeval ameriško bombardiranje iranskih jedrskih objektov v Teheranu. Čeprav je predsednik Trump sprva napovedal zaostritev politike in podprl morebitne izraelske akcije, se zdaj zdi, da tudi znotraj Izraela prevladuje zaskrbljenost nad nepredvidljivimi posledicami neposredne ameriške vojaške intervencije v tem trenutku.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zagrozil z aktivacijo zakona o uporu iz leta 1807, ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa za zatrtje protestov. Napetosti v mestu so se stopnjevale po dveh streljanjih, v katera so bili vključeni zvezni agenti urada za priseljevanje in carine (ICE), pri čemer je bila ena oseba ubita, druga pa ranjena. Trump je lokalne oblasti, vključno z guvernerjem Timom Walzom in županom Jacobom Freyem, obtožil nesposobnosti in zatrdil, da so razmere v mestu ušle izpod nadzora. Predsednik je protestnike označil za plačane profesionalce in agitatore, guvernerju in županu pa očital, da ne znata obvladati nemirov. Čeprav zakon o uporu predsedniku podeljuje izjemna pooblastila za uporabo vojske v domače namene, kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza predstavljala avtokratski poseg v pristojnosti zveznih držav. Javnomnenjske raziskave kažejo, da večina Američanov nasprotuje napotitvi vojske proti lastnim državljanom. Medtem ko Bela hiša brani ukrepe zveznih organov pregona, je zvezni sodnik v Minnesoti že izdal odredbo, s katero je omejil delovanje zveznih agentov. Sodnik je odločil, da zvezne sile ne smejo ovirati mirnih protestov, kar predstavlja neposreden pravni odgovor na Trumpove grožnje. Razmere ostajajo napete, saj se v mestu nadaljujejo spopadi med protestniki in policijo, Trump pa vztraja, da bo v primeru potrebe ukrepal hitro in učinkovito.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji iz leta 1874, da bi z vojaško silo zatrl proteste v Minneapolisu, ki so izbruhnili po smrti 37-letne matere Renee Good pod streli zveznega agenta. Republikanski senatorji so se na napoved odzvali z zadržanostjo in skušajo predsednika odvrniti od aktivacije aktivnih vojaških enot na ameriških tleh. Hkrati je pravosodno ministrstvo pod vodstvom Trumpove administracije sprožilo obsežno preiskavo proti guvernerju Minnesote Timu Walzu in županu Minneapolisa Jacobu Freyu zaradi domnevnega oviranja zveznih organov. Preiskava se osredotoča na javne izjave obeh demokratskih politikov, ki sta kritizirala namestitev skoraj 3.000 agentov služb ICE in Border Patrol v regiji. Zvezni tožilci proučujejo sum zarote za oviranje zveznih uradnikov z uporabo sile ali ustrahovanja, kar označuje dramatično zaostritev odnosov med zvezno oblastjo in lokalnimi voditelji. Namestnik generalnega tožilca Todd Blanche je v javni objavi Walza in Freya neposredno obtožil podpiranja »terorizma« in obljubil ukrepanje z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Napetosti v Minneapolisu so vrhunec dosegle po incidentu, v katerem je zvezni agent ubil Renee Good, kar je sprožilo množične nerede in spopade. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je lokalne uradnike obtožila, da s svojo retoriko spodbujajo napade na zvezne agente, medtem ko Trumpova administracija operacijo v Twin Cities označuje za največjo tovrstno akcijo v zgodovini ministrstva. Dogajanje v Minnesoti odraža globok razkol v ameriški politiki glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zvezne vlade nad posameznimi zveznimi državami.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval k končanju 37-letne vladavine iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja, in dejal, da je čas za novo vodstvo v Iranu.

Najnovejše finančno poročilo je razkrilo, da je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sredi decembra opravil nakup obveznic podjetja Victoria's Secret v vrednosti med 250.000 in 500.000 ameriškimi dolarji. Nenavadna naložba v trgovca s spodnjim perilom je v javnosti in na družbenih omrežjih sprožila številna ugibanja, zlasti zaradi Trumpove pretekle povezanosti z nekdanjim lastnikom podjetja Lesliem Wexnerjem. Wexner je bil v preteklosti omenjen v povezavi s preiskavami o Jeffreyju Epsteinu, s katerim se je Trump v devetdesetih letih prejšnjega stoletja udeležil več dogodkov omenjene modne znamke. Istočasno se v ameriškem medijskem prostoru pojavljajo refleksije o pokojnem ustvarjalcu stripa Dilbert Scottu Adamsu. Analitiki, kot je Jeffrey A. Tucker, izpostavljajo vprašanje intelektualnega poguma in cene, ki jo posamezniki plačajo za odstopanje od prevladujočega javnega mnenja. Adams je bil leta 2015 eden redkih vplivnežev, ki je napovedal Trumpov politični uspeh, kar je takrat povzročilo močan od odpor v medijskem kartelu, po njegovi smrti pa so ga številni osrednji mediji označili za osramočenega ustvarjalca. Dogodki odražajo širšo dinamiko v ameriški družbi, kjer se prepletajo finančne odločitve političnega vrha, pretekle osebne povezave z kontroverznimi osebnostmi in močan vpliv medijev na oblikovanje javne podobe posameznikov. Medtem ko Trumpova naložba sproža kritike o primernosti, razprava o Adamsu opozarja na polarizacijo mnenj glede svobode govora in politične pripadnosti v sodobnih ZDA.

Izrael je izrazil uradno nasprotovanje seznamu svetovnih voditeljev, ki naj bi se pridružili tako imenovanemu odboru za mir v Gazi. Odbor, ki ga je napovedala Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, je predviden za začasno upravljanje in obnovo opustošenega območja po koncu spopadov. Izraelska stran trdi, da so nekatera imenovanja v nasprotju z njihovo državno politiko in varnostnimi interesi. Bela hiša je v zadnjih dneh objavila vrsto povabil in imenovanj v izvršni odbor, med katerimi so turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, egipčanski predsednik Abdel Fatah al Sisi, nekdanji britanski premier Tony Blair in argentinski predsednik Javier Milei. Seznam vključuje voditelje z zelo različnimi stališči do bližnjevzhodnega konflikta, kar je sprožilo diplomatske trenja med Washingtonom in Tel Avivom. Izraelski ugovori bi lahko upočasnili vzpostavitev mehanizma za rekonstrukcijo Gaze, saj Izrael vztraja pri nadzoru nad tem, kdo bo imel vpliv na območju ob njegovih mejah. Kljub ameriškemu načrtu o mednarodnem sodelovanju ostaja vprašanje sestave tega telesa ključna točka razhajanj med zaveznicama.

V Københavnu in več drugih danskih mestih se je danes zbralo na tisoče protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Shod pod osrednjim geslom "Roke stran od Grenlandije" je združil množice, ki so s seboj prinašale danske in grenlandske zastave ter opozarjale na nedotakljivost ozemeljske celovitosti kraljevine. Protestniki so se osredotočili na trg pred mestno hišo v Københavnu, kjer so z vzkliki in transparenti obsodili ozemeljske ambicije Združenih držav Amerike. Po poročanju lokalnih virov so shodi potekali v mirnem, a odločnem vzdušju, udeleženci pa so poudarjali, da največji otok na svetu ni naprodaj in da so Trumpove izjave nespoštljive do prebivalcev Grenlandije. Dogodek odraža širše nezadovoljstvo v danski družbi in politiki po tem, ko je Donald Trump v zadnjem obdobju večkrat javno potrdil svoj interes za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem. Danska vlada je predloge sicer že vnaprej zavrnila kot nesmiselne, kar pa ni preprečilo ljudskega izražanja gneva na ulicah.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin za osem evropskih držav, vključno s Švedsko. Ta ukrep je neposredno povezan z njegovimi prizadevanji za odkup Grenlandije od Danske, pri čemer Trump trdi, da bodo carine ostale v veljavi vse do popolne izvedbe nakupa otoka. Napovedane dajatve naj bi začele veljati 1. februarja, kar predstavlja nov stopnjevalni korak v njegovi zunanji in trgovinski politiki. Odzivi gospodarskih strokovnjakov na Švedskem so zadržani; glavni ekonomist pri Kommerskollegium Per Altenberg svetuje mirno kri ter poudarja, da bo takšna poteza verjetno sprožila močno solidarnost med državami članicami Evropske unije. Analitiki ocenjujejo, da Trump s tem manevrom uporablja trgovinske pritiske kot diplomatsko orodje, s katerim želi prisiliti evropske zaveznice k podpori ameriškim teritorialnim ambicijam. Švedska se je na seznamu znašla zaradi svoje podpore Danski pri ohranjanju suverenosti nad Grenlandijo. Čeprav so napovedi povzročile vznemirjenje na trgih, poznavalci opozarjajo, da Evropa trenutno ni povsem enotna glede vprašanja Grenlandije, kar Trump spretno izkorišča. Kljub temu se pričakuje, da nobena od prizadetih osmih držav ne bo popustila pod pritiski Washingtona. Situacija dodatno zaostruje že tako napete odnose med ZDA in EU na področju mednarodne trgovine, kar bi lahko vodilo v povračilne ukrepe s strani Bruslja.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v prvem letu svojega novega mandata izvedel obsežne spremembe na področju priseljevanja, ki so močno preoblikovale ameriški družbeni in pravni sistem. Njegova administracija je sprožila doslej najobsežnejše izvršilne ukrepe za omejevanje nezakonitih prehodov meje, hkrati pa je znatno omejila številne zakonite poti za vstop v državo. Trump je s tem izpolnil ključne predvolilne obljube o vzpostavitvi strožjega nadzora na mejah in odločnem ukrepanju proti osebam, ki v državi prebivajo brez ustreznih dovoljenj. Ukrepi vključujejo povečano prisotnost varnostnih organov na južni meji in strožje pogoje za pridobitev vizumov, kar je neposredno vplivalo na zmanjšanje števila prosilcev za azil. Poleg tega so nove usmeritve povzročile napetosti v pravosodnem sistemu, saj so se pritiski na sodišča za priseljevanje in pridržalne centre močno povečali. Kritiki opozarjajo, da bi takšna politika lahko ogrozila ustavne pravice do poštenega sojenja, medtem ko podporniki poudarjajo nujnost vzpostavitve reda in nacionalne varnosti. Spremembe niso omejene le na mejni nadzor, temveč posegajo tudi v visoko šolstvo in trg dela. Administracija je otežila pridobivanje vizumov za tuje študente, kar povzroča zaskrbljenost na ameriških univerzah, ki so močno odvisne od mednarodnih talentov. Celoten pristop odraža premik h konservativnejšemu tolmačenju priseljenske zakonodaje, ki prednost daje strogi izvršilni funkciji pred integracijskimi procesi.

V glavnem mestu Grenlandije, Nuuku, so danes potekali množični protesti proti nameram predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Protestni pohod skozi središče mesta do ameriškega konzulata je vodil grenlandski premier Jens Frederik Nielsen, ki je z udeležbo jasno izrazil nasprotovanje lokalnih oblasti kakršnim koli poskusom spreminjanja statusa ozemlja pod suverenostjo Danske. Več sto udeležencev je nosilo transparente z napisi, kot sta »Grenlandija ni naprodaj« in »Ne pomeni ne«, s čimer so se odzvali na ponovne diplomatske pritiske iz Washingtona. Premier Nielsen je v svojem nagovoru poudaril, da je Grenlandija odprta za gospodarsko sodelovanje in investicije, vendar odločno zavrača kakršno koli obliko ameriškega prevzema ali kršenja ozemeljske celovitosti. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med lokalno upravo in ameriško administracijo, ki Arktiko vidi kot ključno območje za nacionalno varnost in naravne vire. Čeprav so ZDA v preteklosti že kazale zanimanje za otok, je tokratni neposredni odziv grenlandskega političnega vrha na ulicah Nuuka znak močne nacionalne enotnosti in odločenosti pri obrambi samouprave.

Izvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih kazenskih carin na uvoz blaga iz Danske in več drugih evropskih držav. Ukrep bo po njegovih besedah ostal v veljavi vse do trenutka, ko bo sklenjen sporazum o ameriškem nakupu Grenlandije. Trump je svojo namero naznanil prek družbenih omrežij, kjer je poudaril, da je vprašanje lastništva strateškega otoka ključno za ameriške nacionalne interese. Danska vlada in lokalne oblasti na Grenlandiji so v preteklosti tovrstne predloge že kategorično zavrnile, vendar Trump s stopnjevanjem gospodarskega pritiska ponovno odpira diplomatski spor. Napovedane carine bi lahko močno prizadele evropsko gospodarstvo, saj niso uperjene zgolj proti Danski, temveč širšemu krogu držav, ki po Trumpovem mnenju ovirajo pogajanja o statusu avtonomnega danskega ozemlja. Odnosi med Washingtonom in Københavnom so se zaradi tega vprašanja ohladili že med Trumpovim prvim mandatom, ko je odpovedal uradni obisk na Danskem. Trenutna napoved predstavlja nadaljevanje njegove doktrine uporabe trgovinskih tarif kot vzvoda za doseganje zunanjepolitičnih ciljev, kar povzroča nemir na mednarodnih trgih in znotraj zavezništva NATO.

Ameriški predsednik Donald Trump je začel oblikovati poseben "odbor za mir", ki se bo ukvarjal s povojno ureditvijo območja Gaze. K sodelovanju v tej pobudi je v soboto uradno povabil voditelje Egipta, Turčije, Argentine in Kanade, s čimer želi vzpostaviti mednarodno koalicijo za stabilizacijo regije po koncu spopadov. Struktura odbora se je začela jasneje izrisovati po tistem, ko je Trump imenoval ključne člane svoje administracije, ki bodo bdeli nad procesom. Pobuda predstavlja poskus nove ameriške administracije, da prevzame aktivno vlogo pri reševanju bližnjevzhodnega konflikta s pomočjo širokega nabora zaveznikov iz različnih regij sveta. Odzivi povabljenih držav za zdaj nakazujejo pripravljenost na dialog, vendar podrobnosti o konkretnih nalogah odbora in njegovem vplivu na dejansko stanje na terenu ostajajo predmet nadaljnjih pogajanj. Trumpova strategija se osredotoča na vključevanje regionalnih sil, kot sta Egipt in Turčija, ter strateških partnerjev, kot sta Kanada in Argentina.

Več tisoč prebivalcev Danske in Grenlandije se je zbralo na množičnih demonstracijah, s katerimi so izrazili nasprotovanje nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi oziroma nakupu Grenlandije. Osrednji shod je potekal v Köbenhavnu na trgu pred mestno hišo, kjer so protestniki z napisi in vzkliki opozarjali, da otok ni naprodaj. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je število udeležencev na nekaterih lokacijah preseglo celo število aktivnih pripadnikov danske vojske. Napetosti so se stopnjevale zaradi Trumpovih izjav o strateškem pomenu otoka in groženj z uvedbo trgovinskih carin, če Danska ne bi privolila v pogovore o statusu ozemlja. Poleg prestolnice so protesti zajeli tudi druga mesta, med njimi grenlandsko prestolnico Nuuk, kjer so se ljudje odpravili proti ameriškemu konzulatu. Protestniki so obsodili retoriko o aneksiji in poudarili suverenost avtonomnega ozemlja v okviru Danskega kraljestva. Odzivi javnosti odražajo globoko nezadovoljstvo nad diplomatskim pritiskom Washingtona. Poleg vprašanja suverenosti so demonstranti izpostavili tudi okoljska in socialna vprašanja, ki bi jih prinesla večja ameriška vojaška prisotnost. Danska vlada je ob tem ponovila svoje stališče, da Grenlandija ostaja sestavni del kraljestva in da kakršni koli načrti o prodaji niso predmet razprave.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin na blago iz osmih evropskih držav, ki naj bi začele veljati 1. februarja 2026. Ukrep neposredno zadeva Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Finsko. Trump je svojo odločitev utemeljil z nasprotovanjem omenjenih držav ameriškim prizadevanjem za prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je označil za vprašanje nacionalne varnosti in preživetja planeta. Napovedane carine se bodo po predsednikovih besedah 1. junija 2026 zvišale na 25 odstotkov, v veljavi pa bodo ostale vse do sklenitve dogovora o "popolnem in celostnem nakupu" Grenlandije s strani Združenih držav Amerike. Trump trdi, da so ZDA skozi zgodovino subvencionirale te države brez ustreznega nadomestila, zdaj pa naj bi Grenlandija postala ključni del ameriškega protiraketnega ščita, t. i. Zlate kupole. Evropske prestolnice so se na napoved odzvale z zaskrbljenostjo in pripravo povračilnih ukrepov. Nemška vlada je že začela posvetovanja z evropskimi partnerji za oblikovanje skupnega odgovora na Washingtonove trgovinske pritiske. Medtem so v grenlandski prestolnici Nuuk potekali množični protesti pod geslom "Grenlandija ni naprodaj", kjer so prebivalci poudarili svojo pravico do samoodločbe in zavrnili možnost ameriške okupacije.

Evropska unija in države južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur so uradno podpisale sporazum o prosti trgovini, ki bo ustvaril eno največjih območij proste trgovine na svetu. Namen dogovora je odprava carin in drugih trgovinskih ovir, kar bo po pričakovanjih znatno povečalo izmenjavo blaga in storitev med obema regijama. Sporazum vključuje države, kot so Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, ter odpira nove priložnosti za evropski izvoz. Podpis sporazuma predstavlja strateški odgovor Bruslja na napovedano protekcionistično politiko novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Z utrjevanjem gospodarskih vezi z Južno Ameriko želi Evropska unija diverzificirati svoje dobavne verige in zmanjšati odvisnost od posameznih trgov. To je še posebej pomembno v času naraščajočih svetovnih trgovinskih napetosti in groženj z uvajanjem novih uvoznih dajatev s strani Združenih držav Amerike. Kljub podpisu se pričakuje, da bo pot do polne implementacije zahtevala še dodatne postopke ratifikacije v državah članicah, kjer so se v preteklosti pojavljali pomisleki glede okoljskih standardov in vpliva na evropsko kmetijstvo. Zagovorniki sporazuma poudarjajo, da bo ta okrepil konkurenčnost evropskega gospodarstva in zagotovil cenejši dostop do surovin.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo trgovinskih carin za več držav članic Evropske unije. Ukrep je neposredno povezan z ameriškimi prizadevanji za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je Trump poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do sklenitve dogovora o »popolni in absolutni prodaji« otoka Združenim državam Amerike. Tarče carinskih omejitev so predvsem države Severne Evrope in tiste članice EU, ki so v Grenlandijo napotile svoje vojaške sile ali izrazile podporo njeni avtonomiji. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je na napovedi odzval z ultimatovom in napovedal usklajen evropski odgovor, če Washington do 1. februarja ne prekliče svoje odločitve. Macron je v objavi na platformi X poudaril, da se osem evropskih držav sooča z neposredno grožnjo, kar zahteva enotno držo celotne Unije proti ameriškemu gospodarskemu pritisku. Stopnjevanje napetosti med zaveznicami kaže na resno zaostritev trgovinskih odnosov, ki presegajo zgolj vprašanje ozemeljske celovitosti. Spor glede Grenlandije se je razširil v širšo trgovinsko vojno, saj Washington uporablja carine kot vzvod za dosego geopolitičnih ciljev. Medtem ko ZDA vztrajajo pri svojih zahtevah po strateškem otoku, evropske prestolnice zavračajo kakršno koli pogojevanje trgovine z ozemeljskimi vprašanji. Napovedani ukrepi naj bi začeli veljati v začetku februarja, kar pušča le malo časa za diplomatsko rešitev spora med Washingtonom in Brusljem.

Kiril Dmitrijev, posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina in vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), je prek družbenega omrežja X evropske države pozval, naj ne stopnjujejo napetosti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Njegov odziv je sledil napovedi novih ameriških carin, ki jih je Trump uvedel proti Evropi, med drugim zaradi vprašanj, povezanih z Grenlandijo. Dmitrijev je v svojih izjavah uporabil pokroviteljski ton in evropske države pozval, naj ne izzivajo Trumpa, ki ga je v eni od objav označil celo za "očka" (daddy). Po njegovem mnenju bi se Evropska unija morala izogibati ukrepom, ki bi lahko dodatno poslabšali trgovinske odnose z Washingtonom, saj bi to lahko vodilo v še ostrejšo gospodarsko konfrontacijo. Ruski uradnik je s temi izjavami nakazal na priložnost za Moskvo, da izkoristi morebiten razkol med čezatlantskimi zaveznicami. Analitiki poudarjajo, da gre za poskus vplivanja na evropsko javno mnenje in politiko v času, ko se Bruselj spopada z nepredvidljivimi gospodarskimi pritiski nove ameriške administracije.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike februarja uvedle desetodstotne carine na uvoz blaga iz osmih evropskih držav. Odločitev je utemeljil z nasprotovanjem teh držav ameriškim načrtom za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Trump je v svoji objavi izpostavil, da Kitajska in Rusija izkazujeta vse večji interes za to strateško pomembno arktično regijo, zato Washington stopnjuje pritisk na svoje evropske zaveznice, ki ne podpirajo ameriških ambicij. Evropski voditelji so se na napoved odzvali z ostrimi kritikami in poudarili, da gre za povsem napačno potezo, ki spodkopava čezatlantsko sodelovanje. V skupnih izjavah so zatrdili, da ne bodo dopustili izsiljevanja s strani Washingtona in da bodo zaščitili svoje gospodarske interese. Seznam osmih držav, ki bodo tarča novih carin, vključuje tiste, ki so najbolj glasno nasprotovale ameriškim diplomatskim in vojaškim pritiskom na dansko avtonomno ozemlje. Napovedane carine predstavljajo novo zaostritev v trgovinskih odnosih med ZDA in Evropo, ki so že pod pritiskom zaradi geopolitičnih trenj na Arktiki. Analitiki opozarjajo, da bi uvedba takšnih ukrepov lahko sprožila povračilne ukrepe Evropske unije, kar bi vodilo v širšo trgovinsko vojno. Ameriška administracija kljub temu vztraja, da je nadzor nad Grenlandijo ključen za nacionalno varnost ZDA in preprečevanje vpliva rivalskih velesil v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, argentinskega predsednika Javierja Mileia in egiptovskega predsednika Abdela Fattaha el-Sisija povabil v na novo ustanovljeni mirovni svet (Board of Peace). Organ je zasnovan kot nadzorno telo, ki bo bdelo nad razmerami na območju Gaze v času prehodnega obdobja, medtem ko premerje vstopa v svojo drugo fazo. Informacijo o povabilu so v soboto potrdili uradni viri v Ankari in Buenos Airesu. Turški direktorat za komunikacije je sporočil, da je Trump Erdogana k sodelovanju pozval v vlogi ustanovnega predsednika tega telesa. Argentinski predsednik Javier Milei se je na povabilo že odzval z zahvalo in poudaril, da bi mu bila v čast sodelovati pri prizadevanjih za mir v regiji. Podobna povabila so bila poslana tudi egiptovskemu voditelju el-Sisiju, kar nakazuje na Trumpovo strategijo vključevanja ključnih regionalnih in globalnih zaveznikov v reševanje bližnjevzhodne krize. Ustanovitev sveta prihaja v času, ko se mednarodna skupnost osredotoča na povojno ureditev Gaze. Predvideno je, da bo mirovni svet deloval kot usklajevalni mehanizem med ključnimi državami, ki imajo interes ali vpliv na območju. Vključitev Turčije in Egipta velja za strateško potezo zaradi njunih diplomatskih povezav z regionalnimi akterji, medtem ko vključitev Argentine predstavlja širitev koalicije na južnoameriške zaveznike.

Ameriški predsednik Donald Trump je razkril seznam petnajstih osebnosti, ki bodo sestavljale novoustanovljeni Svet za mir v Gazi. Organu, ki mu bo predsedoval Trump sam, so se pridružili vidni mednarodni voditelji in diplomati, med njimi nekdanji britanski premier Tony Blair, argentinski predsednik Javier Milei, turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan in ameriški državni sekretar Marco Rubio. Svet bo zadolžen za nadzor druge faze Trumpovega načrta za končanje vojne v Gazi, ki vključuje vzpostavitev trimesečnega premirja in prehodno upravo na tem območju. Vsak izmed imenovanih članov bo odgovoren za nadzor nad specifičnim sektorjem v Gazi, kar nakazuje na poskus vzpostavitve kompleksne mednarodne uprave pod vodstvom Združenih držav Amerike. Na seznamu sta se znašla tudi predsednik Svetovne banke Ajay Banga in Trumpov zet Jared Kushner, kar potrjuje, da bo poudarek načrta tudi na gospodarski obnovi in infrastrukturi. Imenovanje sovpada z napovedmi o nujnosti humanitarne pomoči in reševanju vprašanja lakote, ki ga je Trump izpostavil v predhodnih tednih. Ta poteza predstavlja pomemben odmik od dosrejšnje ameriške politike, saj Trump neposredno prevzema vlogo upravljavca kriznega območja preko imenovanih pooblaščencev. Vključitev Blaira in Mileija kaže na oblikovanje koalicije ideološko sorodnih ali izkušenih mednarodnih akterjev, ki naj bi stabilizirali regijo po koncu najhujših spopadov. Kritiki sicer opozarjajo na vprašljivost legitimnosti takšnega sveta brez neposredne vključitve lokalnih palestinskih predstavnikov v vodstvene strukture.

V več mestih na Danskem in na Grenlandiji so se zbrale množice protestnikov, ki so izrazile nasprotovanje načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem tega avtonomnega danskega ozemlja. Proteste so podprli tudi nekateri ameriški kongresniki, ki so javno izkazali solidarnost z odporom lokalnega prebivalstva. Dogajanje odraža naraščajoče napetosti med Washingtonom in evropskimi zaveznicami glede ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske. Ameriški predsednik Donald Trump je spričo nasprotovanja stopnjeval retoriko in zagrozil z uvedbo novih carin, uperjenih predvsem proti Nemčiji. Nemška politika se je na grožnje odzvala z pozivi k odločnosti; vodja poslanske skupine Zelenih Katharina Dröge in predsednik inštituta DIW sta poudarila, da se Evropa ne sme umakniti pritiskom, temveč mora Trumpu ponuditi odločen upor. Opozicijski politiki v Nemčiji so ob tem kritizirali dosedanjo strategijo Friedricha Merza kot neuspešno. Zaradi stopnjevanja gospodarskih groženj so nemški Zeleni že predlagali uvedbo povračilnih carin. Spor glede Grenlandije se tako spreminja v širši trgovinski konflikt med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo, kar bi lahko dolgoročno škodovalo čezatlantskim odnosom in stabilnosti svetovne trgovine.

V več danskih mestih in na Grenlandiji se je zbralo na tisoče protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad to strateško pomembno arktično otoko. Demonstranti so z napisi, kot sta »Roke stran« in »Naj Amerika odide«, opozorili na nesprejemljivost ameriških teženj po suverenosti nad avtonomnim danskim ozemljem. Protesti so odziv na stopnjevanje diplomatskih napetosti, v katere so se vključili tudi ameriški kongresniki. Napetosti na Arktiki so se povečale po Trumpovih izjavah o nujnosti ameriškega nadzora nad otokom zaradi domnevnih groženj nacionalni varnosti, ki naj bi jih predstavljala Rusija in Kitajska. Na Grenlandiji so opazili povečano prisotnost vojaških enot, vključno s pripadniki nemškega Bundeswehra, kar kaže na resnost razmer v regiji. Odnosi med Washingtonom in Københavnom so se močno poslabšali, saj Danska vztraja pri teritorialni celovitosti kraljestva. Dogajanje spremljajo tudi incidenti v Združenih državah Amerike, kjer se predsednik Trump sooča z lastnimi protestniki. Med obiskom tovarne v Michiganu se je predsednik neprimerno odzval na obtožbe protestnika, kar še dodatno zaostruje politično ozračje tako na domačih tleh kot v mednarodni javnosti, ki z zaskrbljenostjo opazuje ameriško zunanjo politiko do arktičnega območja.

Evropski voditelji in nizozemski politiki so se ostro odzvali na napoved novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi novih uvoznih carin, ki jih je naznanil v soboto zvečer. V Haagu in Bruslju so potezo označili za poskus izsiljevanja in provokacijo, ki bi lahko svetovno gospodarstvo pahnila v nevarno spiralo povračilnih ukrepov. Številni predstavniki so poudarili, da Evropa takšnega enostranskega pritiska ne sme sprejeti brez protikrepov. Nizozemski politični vrh poziva k enotnemu in močnemu odzivu celotne Evropske unije, saj bi nove dajatve močno prizadele mednarodno trgovino in izvozno usmerjena gospodarstva. Po mnenju analitikov in odločevalcev gre za agresivno trgovinsko politiko, ki ogroža obstoječe gospodarske odnose med Združenimi državami Amerike in njihovimi evropskimi zaveznicami. Opozorila o nevarnosti trgovinske vojne so se okrepila takoj po Trumpovi objavi, saj bi takšni ukrepi lahko povzročili dvig cen za potrošnike na obeh straneh Atlantika. Evropska komisija že preučuje možnosti za zaščito notranjega trga in morebitne povračilne ukrepe, s katerimi bi odgovorili na napovedano ameriško protekcionistično politiko.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ustanovitev posebnega izvršnega odbora, ki bo nadzoroval novo upravo na območju Gaze in si prizadeval za vzpostavitev miru. V sestavo tega telesa, ki ga je Trump označil za največjo in najprestižnejšo tovrstno skupino doslej, so vključene vidne politične osebnosti in finančni strokovnjaki. Med ključnimi člani so nekdanji britanski premier Tony Blair, ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff ter predsednik Svetovne banke Ajay Banga. V delo odbora bo vključen tudi Jared Kushner, nekdanji svetovalec in zet predsednika Trumpa, ki je v preteklosti že sodeloval pri bližnjevzhodnih mirovnih procesih. Struktura novega telesa nakazuje na tesno sodelovanje z mednarodnimi zavezniki in vključevanje latinskoameriških partnerjev, saj se bo skupini pridružil tudi argentinski predsednik Javier Milei. Imenovanja odražajo Trumpovo strategijo neposrednega upravljanja s kriznimi območji prek mešanice političnih zaveznikov in vplivnih osebnosti iz poslovnega sveta. Svet bo deloval kot ustanovni izvršni organ, ki bo bdel nad stabilizacijo razmer in prenovo uprave v Gazi po končanju aktivnih spopadov. Analitiki ocenjujejo, da vključitev Blaira in Mileia pomeni poskus mednarodne legitimacije ameriškega načrta za Gazo, medtem ko prisotnost Rubia zagotavlja neposredno povezavo z uradno ameriško diplomacijo. Odbor naj bi se spopadal z izjemno zahtevnimi vprašanji varnosti, humanitarne pomoči in dolgoročne politične ureditve regije, kar bo zahtevalo usklajevanje različnih interesov vpletenih strani na Bližnjem vzhodu.

Izraelska vlada je izrazila močno nasprotovanje napovedi Bele hiše o imenovanju voditeljev, ki bodo nadzorovali izvajanje druge faze premirja v Gazi. Redka javna kritika tesne zaveznice iz Washingtona poudarja, da ustanovitev izvršnega odbora za Gazo ni bila usklajena z Izraelom in je v nasprotju z njegovo uradno politiko. Izraelski uradniki so posebej izpostavili nasprotovanje vključitvi diplomatov iz Turčije in Katarja, saj menijo, da bi ti delovali v prid preživetja gibanja Hamas. Načrt, ki ga vodi administracija Donalda Trumpa, predvideva vzpostavitev t. i. mirovnega odbora (Board of Peace), ki bi mu poročal tehnični odbor palestinskih strokovnjakov, zadolžen za vsakodnevno upravljanje enklave. Ta faza premirja naj bi vključevala popolno demilitarizacijo in obnovo Gaze ter postopen umik izraelskih sil. Izraelska stran pa svari pred prenosom nadzora na institucije, ki bi jih lahko posredno obvladoval Hamas, oziroma na mednarodna telesa, ki ne upoštevajo izraelskih varnostnih zahtev. Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je poudaril, da je cilj načrta celovita stabilizacija regije, vendar palestinska stran ostaja skeptična glede dejanskih sprememb na terenu. Izrael kljub pritisku ZDA nasprotuje širitvi pooblastil začasnih palestinskih oblasti, če te niso pod strogim mednarodnim nadzorom, ki bi bil v skladu z interesi Jeruzalema. Zaplet predstavlja enega resnejših diplomatskih razkorakov med državama v zadnjem obdobju.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin za vse evropske države, ki so na Grenlandijo napotile svoje vojaške enote. Ukrep, ki ga je Trump objavil na družbenem omrežju Truth Social, neposredno vpliva na več zaveznic, vključno z Nizozemsko, ki je na otok poslala dva pripadnika oboroženih sil. Po napovedih naj bi se te carinske stopnje od junija dalje še znatno zvišale, kar stopnjuje pritisk na čezatlantske odnose. Ta poteza je povzročila resno negotovost glede prihodnosti trgovinskega sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Ker so številne evropske države v okviru širših varnostnih prizadevanj prisotne na Grenlandiji, Trumpove grožnje z gospodarskimi sankcijami pomenijo nov mejnik v diplomatskih trenjih glede ozemeljske suverenosti in vojaške prisotnosti na Arktiki. Trgovinski pogovori, ki so bili že prej zahtevni, so se zdaj znašli v slepi ulici. Odzivi evropskih prestolnic nakazujejo na zaskrbljenost zaradi morebitne trgovinske vojne, ki bi lahko resno prizadela izvozno usmerjena gospodarstva. Medtem ko Trump vztraja pri zaščiti ameriških interesov in nasprotovanju evropski vojaški prisotnosti na območjih, ki jih smatra za strateško pomembna za ZDA, se Evropska unija pripravlja na morebitne povračilne ukrepe. Razmere ostajajo napete, saj nobena stran za zdaj ne kaže pripravljenosti na popuščanje.

Urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je v soboto sporočil, da napoved administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede sestave izvršnega odbora za Gazo ni bila usklajena z Izraelom in je v nasprotju z uradno politiko države. Izraelska stran je izrazila redko javno kritiko do svoje najtesnejše zaveznice, pri čemer je Netanjahu zunanjemu ministru Gideonu Saarju naročil, naj o vprašanju nemudoma razpravlja z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Čeprav podrobnosti o spornih točkah niso bile v celoti pojasnjene, Izrael nasprotuje vključitvi določenih regionalnih akterjev in pomanjkanju neposrednega izraelskega nadzora. Ameriški načrt predvideva ustanovitev t. i. odbora za mir (Board of Peace), ki bi nadzoroval povojno obnovo in upravljanje Gaze prek tehnokratske palestinske uprave. V izvršnem odboru, ki ga je Bela hiša predstavila v petek, med drugim sodelujejo tesni Trumpovi sodelavci, nekdanji britanski premier, ameriški general ter visoki uradniki iz držav, kot sta Turčija in Katar. Prav prisotnost slednjih naj bi povzročila največje negodovanje v Jeruzalemu, saj Izrael dvomi o njihovi nevtralnosti in vlogi pri prihodnji varnostni ureditvi enklave. Kljub temu da je Trumpova administracija v odbor vključila izraelskega milijarderja Yakirja Gabaya, v njem ni uradnih predstavnikov izraelske vlade. Napetosti med zaveznicama so se stopnjevale v času, ko se krepijo mednarodni pritiski glede humanitarne situacije v Gazi. Medtem ko Washington poudarja potrebo po hitri stabilizaciji in pomoči, Netanjahu vztraja pri načrtih, ki bi Izraelu zagotovili dolgoročni varnostni nadzor nad območjem, kar očitno povzroča razhajanja z vizijo nove ameriške administracije.

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji potrdila napotitev dveh častnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, kjer bosta sodelovala pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje 'Arktična vzdržljivost'. Odločitev so podprli vsi ministri, vključno s predstavniki stranke Socialnih demokratov (SD), ki so bili sprva do predloga zadržani. Slovenska častnika bosta delovala pod poveljstvom Danske, njun odhod pa je predviden v prihodnjih dneh. Napotitev slovenskih vojakov na otok se odvija v času povečanih geopolitičnih napetosti, ki so sledile izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike, pri čemer predsednik ni izključil uporabe sile. Danska, ki si prizadeva za ohranitev suverenosti nad otokom, je zaprosila zaveznice za vojaško prisotnost. Predstavnik danskega obrambnega ministrstva Tobias Roed Jensen je ob tem poudaril, da so se danske sile v primeru oboroženega napada dolžne odzvati s protipovratnim ognjem. Slovenija se s to odločitvijo pridružuje skupini evropskih držav, ki so se že odzvale na dansko prošnjo. Med njimi so Francija s 15 vojaki, Nemčija s 13 vojaki, Švedska, Norveška in Finska z dvema častnikoma, Nizozemska ter Združeno kraljestvo. Namen vaje in prisotnosti tujih vojakov je po navedbah slovenskega kabineta predsednika vlade krepitev regionalne varnosti in priprava na morebitne obrambne operacije na arktičnem območju.

Na Danskem in Grenlandiji so potekali množični protesti proti načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije. Protestniki so izrazili nasprotovanje Trumpovim grožnjam in zahtevali, da se prebivalci Grenlandije odločajo o svoji prihodnosti.

Začasna predsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je v svojem prvem govoru o stanju države pozvala k odprtju državne naftne industrije za tuje naložbe. Njen poziv sledi odstavitvi Nicolása Madura in poskusom nove oblasti, da bi utrdila svoj položaj.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je v četrtek ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v Beli hiši predala svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Machado je po srečanju pred ameriškim Kapitolom pojasnila, da dejanje predstavlja priznanje za Trumpovo zavezanost svobodi Venezuele, pri čemer je dogodek primerjala z zgodovinsko izmenjavo med markizom de Lafayettom in Simonom Bolivarjem. Bela hiša je ob tem objavila fotografijo, na kateri predsednik Trump ponosno razkazuje uokvirjeno zlato medaljo, uradniki pa so potrdili, da jo namerava obdržati. Norveški odbor za Nobelovo nagrado se je na dogodek odzval s pojasnilom, da je nagrada neločljivo povezana s prejemnikom in je ni mogoče uradno prenesti ali deliti. Kljub temu so dodali, da statut fundacije ne omejuje fizičnega razpolaganja z medaljo, diplomo ali denarnim delom nagrade. To pomeni, da lahko lavreati te predmete poljubno podarijo, prodajo ali shranijo, vendar v zgodovini kot uradni dobitnik nagrade ostane zapisana izključno oseba oziroma organizacija, ki ji je bila podeljena. Odzivi na to potezo so mešani, saj nekateri kritiki opozarjajo na nenavadnost situacije, ko politik prejme priznanje, ki ga sam ni osvojil. Trump, ki je v preteklosti že večkrat izrazil željo po tem prestižnem priznanju, je darilo sprejel z zahvalo. Čeprav fizična medalja zdaj počiva v rokah ameriškega predsednika, Maria Corina Machado pravno in zgodovinsko ostaja edina dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025, vključno z denarno nagrado v višini 11 milijonov švedskih kron.

Ministrstvo za pravosodje ZDA je začelo preiskavo proti guvernerju Minnesote Timu Walzu in županu Minneapolisa Jacobu Freyju zaradi domnevnega oviranja delovanja ICE. Istočasno so uradniki v Mainu napovedali, da pričakujejo operacije ICE v prihodnjih dneh. Kongresnica Ilhan Omar je protestnike v Minnesoti opozorila, naj ne nasedajo Trumpovi strategiji, medtem ko poročila kažejo na možnost oslabitve Trumpovega položaja zaradi spremembe stališča Joeja Rogana.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa označil za »zločinca« in ga neposredno obtožil odgovornosti za smrtne žrtve ter gmotno škodo, ki so nastale med nedavnimi protivladnimi protesti v Iranu. V svojem javnem nagovoru je 86-letni Hamenej zatrdil, da je bil Trump osebno vpleten v »protisonsko hujskanje k izgredom«, s čimer naj bi namerno škodoval ugledu iranskega naroda. Obtožbe prihajajo v času povečanih napetosti, ko iransko vodstvo vztrajno zavrača notranje kritike in nemire pripisuje tujemu vmešavanju, predvsem s strani Washingtona. Hamenej je poudaril, da so dejanja nekdanjega ameriškega predsednika povzročila nepopravljivo škodo in klevetanje iranske države na mednarodnem prizorišču. Retorika Teherana odraža dolgotrajno sovražno nastrojenost do Trumpove administracije, ki je v preteklosti stopnjevala sankcije proti Iranu. Zadnje izjave kažejo na poskus iranskega režima, da odgovornost za domače nezadovoljstvo in gospodarske težave, ki so botrovale protestom, v celoti preloži na zunanjepolitične akterje in domnevne zarote iz tujine.

Ukrajinska delegacija je v soboto prispela v Združene države Amerike na pogovore o diplomatski pobudi za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Srečanje poteka pod okriljem ameriške administracije, ki si prizadeva za sklenitev končnega mirovnega sporazuma med sprtima stranema. Obisk delegacije v Washingtonu predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije, medtem ko se pritiski za končanje sovražnosti na mednarodnem prizorišču stopnjujejo. Istočasno se je Ukrajina ponovno spopadala s silovitimi ruskimi napadi na kritično energetsko infrastrukturo. Ruske sile so namerno ciljale električno omrežje, kar je povzročilo obsežne prekinitve dobave električne energije in ogrevanja po vsej državi. Napadi so se zgodili v času izjemno nizkih temperatur, kar je še dodatno otežilo humanitarne razmere in povečalo pritisk na ukrajinsko stran med samimi pogajanji. Diplomatska prizadevanja v ZDA sledijo prejšnjim krogom pogovorov v Istanbulu in odražajo novo dinamiko v ameriški zunanji politiki pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko Kijev upa na pravičen mir, Rusija z intenzivnimi napadi na civilno infrastrukturo ohranja vojaški pritisk, kar nakazuje na kompleksnost pogajalskih izhodišč v Washingtonu.

Nekdanji glavni strateg Bele hiše Steve Bannon je v pogovoru za Daily Mail izjavil, da bo Kanada postala osrednja točka zunanje politike predsednika Donalda Trumpa v okviru njegove razširjene doktrine za zahodno poloblo. Bannon je Kanado označil za »naslednjo Ukrajino«, saj naj država ne bi bila sposobna ustrezno zavarovati svoje arktične meje, kar naj bi po njegovih besedah izkoristila Kitajska za širjenje svojega vpliva. Trumpova administracija naj bi se tako pripravljala na oster obračun s severno sosedo, da bi preprečila kitajsko prevlado na območju. Strategija, ki jo Bannon imenuje »Donroejeva doktrina«, predstavlja razširitev tradicionalne Monroejeve doktrine in je usmerjena v zmanjševanje tujega vpliva na celotni zahodni polobli, ne le v Latinski Ameriki. Trump naj bi po Bannonovih navedbah že v svojem prvem mandatu kazal povečano zanimanje za geostrateški pomen Arktike, kar je vključevalo tudi ustanovitev posebne delovne skupine in razprave o pomenu Grenlandije. Ta premik v retoriki nakazuje na morebitne napetosti v odnosih med Ottawo in Washingtonom, predvsem na področju obrambe in nadzora naravnih virov na severu. Bannonove izjave poudarjajo prepričanje Trumpovega tabora, da Kanada trenutno predstavlja varnostno tveganje zaradi domnevne ranljivosti pred kitajskimi interesi na arktičnem območju.

Uradniki v ameriški zvezni državi Maine so sporočili, da v prihodnjih dneh pričakujejo izvedbo operacij zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE). Demokratska guvernerka Janet Mills je v videoposnetku na družbenem omrežju X opozorila, da bi se dejavnosti lahko začele kmalu, kar je sprožilo odzive lokalnih oblasti glede prisotnosti zveznih agentov pod okriljem Trumpove administracije. Guvernerka Mills in drugi demokratski predstavniki so se ob napovedi operacij sklicevali na nedavne nemire v Minneapolisu. Tam so izbruhnili protesti po tem, ko je agent ICE usodno ustrelil voznico Renee Good, ki je z vozilom zapeljala proti njemu. Po podatkih ministrstva za domovinsko varnost je bil agent v incidentu poškodovan in je utrpel notranje krvavitve, kar je dodatno zaostrilo napetosti med lokalnimi skupnostmi in zveznimi organi. Guvernerka je poudarila, da Maine zagovarja pravno državo, sočutje in mirne proteste, hkrati pa je izrazila nasprotovanje nasilju. Napovedane operacije so del širših prizadevanj zvezne vlade za uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju, kar v nekaterih zveznih državah povzroča politično nejevoljo in skrbi glede varnosti prebivalcev ter morebitnih kršitev civilnih pravic.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za "zločinca" zaradi njegove podpore nedavnim protivladnim protestom v Iranu. O tem so poročali državni mediji.

Več tisoč ljudi se je v večjih danskih mestih in na Grenlandiji zbralo na protestih proti nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Protestniki so v Köbenhavnu, Aarhusu, Aalborgu in Odenseju izrazili nasprotovanje ideji o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja, pri čemer so poudarjali suverenost otoka. Shodi so se popoldne razširili tudi v Nuuk, glavno mesto Grenlandije. Udeleženci protestov so vzklikali gesla v grenlandščini, med drugim »Kalaallit Nunaat«, kar v prevodu pomeni Grenlandija oziroma dežela Grenlandcev. S tem so želeli poudariti svojo identiteto in zavrniti možnost, da bi otok postal predmet geopolitične kupčije med Združenimi državami Amerike in Dansko. Dogajanje so spremljali številni tuji mediji, ki poročajo o naraščajočem nezadovoljstvu nad retoriko Washingtona. Danska vlada in grenlandske oblasti so že pred protesti večkrat jasno sporočile, da Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu so Trumpove izjave povzročile diplomatske napetosti med tesnima zaveznicama v zvezi NATO. Protesti so služili kot simbolna potrditev enotnosti med Dansko in njeno avtonomno pokrajino pri vprašanju ozemeljske celovitosti.

Evropska unija usklajuje odziv na grožnje Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz iz več evropskih držav zaradi njihovega odziva na njegove težnje po prevzemu Grenlandije. Carine naj bi bile uvedene, ker so te države poslale svoje vojaške enote na območje Grenlandije. Trump je stopnjeval prizadevanja za priključitev Grenlandije ZDA z napovedjo postopne uvedbe carin do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile otoka.

Delegacija enajstih članov ameriškega kongresa je zaključila večdnevni obisk na Danskem, kjer so se osredotočili na vprašanja, povezana z Grenlandijo, in na stabilnost čezatlantskih odnosov. Obisk je bil namenjen podrobnejšemu spoznavanju življenja lokalnega prebivalstva na Grenlandiji ter naslavljanju diplomatske škode, ki jo je povzročila retorika ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Člani delegacije so na tiskovni konferenci v Kopenhagnu opozorili, da bi takšne izjave lahko dolgoročno ogrozile ugled Združenih držav Amerike v Evropi. Ameriški zakonodajalci so poudarili strateški pomen Grenlandije, hkrati pa so poskušali pogasiti diplomatski ogenj, ki se je razplamtel po Trumpovem predlogu za nakup tega otoka. Delegacija je izrazila spoštovanje do suverenosti Kraljevine Danske in avtonomije Grenlandije, kar je bilo ključno za ponovno vzpostavitev zaupanja med zaveznicami. Obisk je potekal v času povečanega zanimanja velesil za arktično regijo, kjer se prepletajo gospodarski in varnostni interesi. V širšem regionalnem kontekstu so se pojavile tudi informacije o sodelovanju drugih zaveznic v regiji. Slovenija tako na vojaške vaje v ta del Evrope napotuje svoje častnike, kar potrjuje vojaško-politično povezanost članic zveze NATO pri zagotavljanju varnosti na severnem krilu zavezništva. Ameriški kongresniki so ob zaključku obiska izrazili upanje, da bodo neposredni stiki pripomogli k stabilizaciji odnosov po obdobju negotovosti.

Francoska televizija FranceTV je objavila posnetke pogovora med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je potekal v Kijevu 10. maja 2025. Macron je Trumpa obvestil o strinjanju Zelenskega s 30-dnevnim premirjem, pri čemer je Putin podprl idejo o enomesečnem premirju.

Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih uvoznih carin na blago iz osmih evropskih držav, ker naj bi te nasprotovale ameriškemu nadzoru nad Grenlandijo. Finski predsednik Stubb je zaradi te napovedi sklical nujni sestanek o zunanji in varnostni politiki.