Direktor ameriške obveščevalne agencije CIA John Ratcliffe se je v četrtek v venezuelski prestolnici Caracas sestal z začasno predsednico države Delcy Rodriguez. Dveurnih pogovorov, o katerih je prvi poročal časnik New York Times, se je Ratcliffe udeležil po neposrednem navodilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Srečanje je bilo namenjeno vzpostavljanju zaupanja in izboljšanju delovnih odnosov med državama po nedavnih pretresih v venezuelskem političnem vrhu. Obisk predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji politiki, saj Združene države Amerike s tem dejanjem utrjujejo priznanje Rodriguezove kot legitimne voditeljice države. Medtem ko se je predsednik Trump v Washingtonu sestal z opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado, je Ratcliffe v Caracasu prenašal sporočilo o pripravljenosti na stabilizacijo razmer. Ameriška stran naj bi v vladi Rodriguezove videla najboljšo pot za ohranitev stabilnosti v regiji. Diplomatska prizadevanja sledijo januarskim dogodkom, ko so ameriške oblasti izvedle aretacijo in prevoz nekdanjega predsednika Nicolasa Madura v New York. Trenutna prizadevanja obveščevalnih služb kažejo na poskus normalizacije komunikacijskih kanalov med Washingtonom in Caracasom pod novo upravo, kar bi lahko vodilo do postopnega sproščanja napetosti na južnoameriški celini.

Administracija predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa je napovedala serijo novih ukrepov, ki vključujejo uvedbo carin na države, ki pošiljajo vojaške enote na Grenlandijo, ter pritisk na bančni sektor za znižanje obrestnih mer. Bela hiša spodbuja uvedbo novega koncepta kreditnih kartic, imenovanih 'Trumpove kartice', s katerimi želi predsednik Trump uveljaviti enoletno omejitev obrestnih mer pri 10 odstotkih. Ukrep je del širših prizadevanj za preoblikovanje finančnega trga pod pretvezo povečanja dostopnosti kreditov za državljane. Na zunanjepolitičnem področju je napoved novih carin povzročila zaskrbljenost, saj so usmerjene proti zaveznicam, ki so na Grenlandijo napotile svojo vojsko. Ta poteza dodatno zaostruje odnose znotraj mednarodne skupnosti in nakazuje na vse večjo uporabo gospodarskih sankcij kot orodja za doseganje geopolitičnih ciljev. Hkrati se administracija spopada z notranjimi pravnimi izzivi, saj je pravosodna ministrica države New York, Letitia James, sprožila večdržavni pravni postopek proti izvršnemu ukazu, ki ustavlja zvezno financiranje programov, povezanih z vprašanji spola. Spori med New Yorkom in zvezno vlado so se v zadnjem obdobju okrepili, zlasti na področju ideoloških in socialnih vprašanj. Medtem ko Trumpova administracija trdi, da s svojimi ukrepi varuje tradicionalne vrednote in proračunska sredstva, nasprotniki pod vodstvom Jamesove opozarjajo na kršenje ustavnih pravic in diskriminacijo. Ti dogodki odražajo globoko polarizacijo ameriške družbe, ki se vse bolj seli v sodne dvorane in vpliva na stabilnost zveznih institucij.

Senat ameriške zvezne države Virginije, v katerem imajo večino predstavniki Demokratske stranke, je v petek potrdil ustavno dopolnilo, ki zakonodajalcem omogoča ponovno risanje meja volilnih okrajev za zvezni kongres. Namen te poteze je sprememba trenutnih meja, kar bi po ocenah strokovnjakov demokratom lahko prineslo do štiri dodatne sedeže v predstavniškem domu Združenih držav Amerike. Ukrep bodo morali na referendumu potrditi še volivci, preden bo stopil v veljavo. Istočasno se znotraj Demokratske nacionalne konvencije (DNC) zaostrujejo razprave o določitvi vrstnega reda predsedniških primarnih volitev za leto 2028. Petek je predstavljal ključen rok, do katerega so morale zvezne države oddati prijave za izvedbo zgodnjih volilnih soočenj. Stranka želi z novim razporedom bolje odražati demografsko raznolikost svojih volivcev, pri čemer se osredotoča predvsem na večjo zastopanost afroameriške skupnosti in drugih manjšin v zgodnjih fazah izbirnega postopka. Vprašanje vrstnega reda primarnih volitev ostaja strateškega pomena, saj prvi rezultati pogosto določijo zmagovalni zagon kandidatov in močno zožijo krog pretendentov pred t. i. super torkom. Medtem ko nekatere zvezne države zagovarjajo ohranitev tradicije, zagovorniki reform poudarjajo, da morajo prve države v koledarju verodostojno predstavljati volilno telo celotne države, kar neposredno vpliva na dolgoročno vzdržnost kandidatur.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sodelovanju z guvernerji več severovzhodnih zveznih držav pozval največjega operaterja električnega omrežja v državi, PJM Interconnection LLC, k izvedbi nujne veleprodajne dražbe električne energije. Namen pobude je prisiliti tehnološka podjetja, da neposredno financirajo gradnjo novih elektrarn, ki so potrebne za delovanje energetsko potratnih podatkovnih centrov za umetno inteligenco. S tem ukrepom želi administracija razbremeniti običajne gospodinjske odjemalce, ki se soočajo z naraščajočimi stroški komunalnih storitev. Načrt predvideva, da bi operater PJM izvedel dražbo, na kateri bi se tehnološki velikani potegovali za 15-letne pogodbe za nove proizvodne zmogljivosti. Takšen pristop bi tehnološkim korporacijam omogočil dostop do stabilnih virov energije, ki jih nujno potrebujejo za razvoj umetne inteligence, hkrati pa bi stroške širitve infrastrukture prenesel z javnih proračunov in položnic državljanov na zasebni kapital. Tehnološka podjetja so po poročanju nekaterih virov načeloma naklonjena predlogu, saj jim zagotavlja dolgoročno energetsko varnost. Poteza je neposreden odziv na vse večje obremenitve nacionalnega omrežja, ki so posledica gradbenega razcveta na področju digitalne infrastrukture. Trumpova administracija meni, da je nujno vzpostaviti mehanizem, kjer tisti, ki povzročajo največje povečanje povpraševanja po energiji, tudi nosijo stroške njene proizvodnje. To predstavlja pomemben premik v ameriški energetski politiki, saj poskuša država uskladiti tehnološki napredek s stabilnostjo cen za končne uporabnike.

Republikanska senatorka z Aljaske Lisa Murkowski je v Københavnu odločno nasprotovala nameram predsednika Donalda Trumpa za priključitev Grenlandije Združenim državam Amerike. Murkowski je poudarila, da je njeno sporočilo namenjeno predvsem prebivalcem Kraljevine Danske, ter zavrnila možnost kakršnega koli prisilnega ali finančnega prevzema otoka. Medtem se v zvezni državi Pensilvanija stopnjuje politični pritisk na senatorja Johna Fettermana, saj je stranka Working Families Party (WFP) vzpostavila spletno vozlišče za podporo njegovemu izzivalcu na prihajajočih strankarskih volitvah. Skupina mu očita, da je z glasovanjem za republikanski proračun brez podaljšanja subvencij za zdravstveno zavarovanje izdal interese delavskega razreda. Vzporedno z notranjepolitičnimi trenji se po celotnih Združenih državah Amerike v začetku leta 2026 stopnjujejo spori glede določanja meja volilnih okrajev, kar bo ključno vplivalo na razmerje moči v kongresu po vmesnih volitvah. Zvezna sodišča v Kaliforniji in Utahu so že sprejela odločitve o novih zemljevidih, ki bi lahko okrepili položaj demokratov, medtem ko v Virginiji in Missouriju potekajo pravni in politični boji glede ustavnih dopolnil in referendumskih vprašanj o poštenosti razdelitve okrajev. Ti procesi neposredno vplivajo na demokratično zastopanost in zmožnost obeh strank za doseganje zakonodajne večine. Dogajanje odraža globoko polarizacijo znotraj ameriškega političnega prostora, kjer se vprašanja zunanje politike in upravnih meja prepletajo s socialno varnostjo državljanov. Kritike na račun Fettermana so še posebej ostre zaradi njegove domnevne podpore Trumpovim načrtom glede Venezuele in Grenlandije, medtem ko se prebivalci soočajo z napovedanim dvigom premij za zdravstveno zavarovanje. Politična dinamika tako nakazuje na intenzivno volilno leto, kjer bodo morali kandidati utemeljevati svojo zvestobo bazi v luči spreminjajočih se strankarskih usmeritev in geostrateških ambicij Bele hiše.

V Iranu se je po valu nasilno zatrtih protestov vzpostavil krhek mir, medtem ko je vplivni klerik v petek pozval k smrtni kazni za pridržane demonstrante in neposredno zagrozil Združenim državam Amerike. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranske oblasti kljub umiritvi razmer na ulicah napovedujejo stroge ukrepe proti vsem, ki so sodelovali v protivladnih shodih. Pozivi k usmrtitvam so del širše strategije ustrahovanja, ki jo teokratski režim izvaja za utrditev svoje moči po obdobju državljanske neposlušnosti. Istočasno je ameriški predsednik Donald Trump na dogodku na Floridi ponovil svoje trditve o ključni vlogi pri preprečevanju spopadov med Indijo in Pakistanom. Trump je dejal, da je s svojim posredovanjem rešil milijone življenj, kar je označil za veliko čast. Poleg tega je poudaril, da so ZDA v manj kot letu dni posredovale pri več mirovnih sporazumih, kar po njegovih besedah potrjuje uspeh njegove zunanje politike. Zunanjepolitično dogajanje dodatno zapletajo pretekli ukrepi Washingtona, vključno z uvedbo visokih carin za države, ki trgujejo z Iranom. Te sankcije so bile neposreden odziv na kršitve človekovih pravic in nasilje nad protestniki, kar je še poglobilo diplomatski spor med državama in povzročilo neposredne grožnje z atentati s strani iranskih državnih medijev.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v sodelovanju z dvostrankarsko skupino guvernerjev iz 13 zveznih držav predstavila načrt za nujno dražbo električne energije, ki bi tehnološka podjetja prisilila k financiranju nove energetske infrastrukture. Predlog poziva operaterja največjega električnega omrežja v ZDA, PJM Interconnection, naj od podjetij, ki upravljajo podatkovne centre za umetno inteligenco, zahteva sklenitev 15-letnih pogodb. S tem bi zagotovili približno 15 milijard dolarjev za gradnjo novih elektrarn, kar bi razbremenilo običajne porabnike, ki se soočajo z visokimi cenami elektrike. Načrt predvideva, da bi morala podjetja plačevati za zakupljeno energijo ne glede na dejansko porabo, kar bi energetskim podjetjem zagotovilo dolgoročno finančno varnost za investicije. Pobudo so podprli guvernerji ključnih držav, kot so Pensilvanija, Ohio in Virginija, ter ministra za energijo in notranje zadeve, Chris Wright in Doug Burgum. Ukrep je odgovor na izjemen porast porabe električne energije, ki ga povzroča razmah umetne inteligence, kar je povzročilo nestabilnost cen na trgu PJM, ki oskrbuje okoli 67 milijonov ljudi. Ob napovedi nove strategije so delnice podjetja Constellation Energy močno padle, saj vlagatelji ocenjujejo vpliv novih pravil na obstoječe energetske modele. Medtem ko bi načrt lahko koristil rudarjem bitcoinov zaradi potencialne stabilizacije cen, nekateri kritiki opozarjajo na zaplete pri vključevanju jedrske energije in vprašanja o dejanskem povečanju zmogljivosti omrežja. Trumpova administracija s tem korakom stopnjuje pritisk na Silicijevo dolino, naj prevzame finančno breme energetske tranzicije, ki jo narekujejo njihove tehnološke potrebe.

Na Danskem in Grenlandiji so v soboto potekali obsežni protesti pod geslom "Roke stran od Grenlandije", na katerih se je zbralo več tisoč ljudi, ki nasprotujejo nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Demonstracije so se zvrstile v prestolnicah Nuuk in Koebenhavn ter v drugih večjih mestih, kjer so protestniki zahtevali spoštovanje pravice do samoodločbe in zavrnili možnost prodaje otoka. Dogajanje so zaznamovali grenlandski zastave in transparenti s sporočili, da Grenlandija pripada Grenlandcem. Napetosti so se stopnjevale po petkovi napovedi ameriškega predsednika, da bodo Združene države Amerike uvedle 10-odstotne carine na uvoz blaga iz Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Nizozemske, Finske in Velike Britanije, če te države ne bodo podprle načrtov o ameriškem prevzemu otoka. Trump je poudaril, da bodo carine s 1. februarjem začele veljati za vse države, ki po njegovem mnenju ogrožajo varnost z namestitvijo vojaških kontingentov na otoku, s 1. junijem pa naj bi se stopnja carin povišala na 25 odstotkov. Ameriška administracija vztraja, da je Grenlandija ključna za nacionalno varnost zaradi rudnega bogastva in strateške lege pred vplivi Rusije in Kitajske. Evropski zavezniki in vodstvo Danske so Trumpove grožnje označili za nesprejemljive, medtem ko se na terenu povečuje strah pred morebitno vojaško silo, ki je predsednik ni izključil. Kljub prizadevanjem danskih in grenlandskih diplomatov za umiritev razmer v Washingtonu, Trumpova administracija vprašanje Grenlandije postavlja kot prednostno nalogo. Javnomnenjske raziskave v ZDA sicer kažejo, da nakup otoka podpira manj kot petina ameriških državljanov, vendar Bela hiša stopnjuje pritisk na Nato zaveznice s finančnimi sankcijami.

Zvezna sodnica Katherine Menendez je v petek izdala odredbo, s katero je agentom ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) prepovedala uporabo določenih metod nadzora množic in aretacije mirnih protestnikov v zvezni državi Minnesota. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so v Minneapolisu in okolici izbruhnili množični nemiri zaradi usodne ustrelitve 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je prejšnji teden med operacijo ubil agent službe ICE. Sodnica je v obrazložitvi izpostavila, da zvezni agenti ne smejo izvajati povračilnih ukrepov ali uporabljati prisilnih sredstev, kot je solzivec, proti osebam, ki neovirano in mirno protestirajo. Sodni nalog sledi tožbi, ki jo je vložila Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) proti administraciji Donalda Trumpa. Tožniki so zveznim oblastem očitali rasno profiliranje in nezakonite aretacije med obsežnimi demonstracijami, ki so v zadnjih dneh zajele tako imenovani Twin Cities (Minneapolis in St. Paul). Zaradi povečane prisotnosti tisočev zveznih agentov se je napetost v regiji stopnjevala, kar je privedlo do več spopadov med organi pregona in civilisti. Sodna odločba vključuje izrecno prepoved uporabe poprovega razpršila in fizičnega odstranjevanja posameznikov, ki izražajo svoje nestrinjanje na miren način. Ukrep velja za vse prihodnje operacije službe ICE na območju protestov, dokler trajajo postopki glede zakonitosti delovanja zveznih sil. Primer je ponovno sprožil širšo razpravo o pooblastilih zveznih agencij in varnosti državljanov med uveljavljanjem imigracijske zakonodaje.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev vojaških enot v Minneapolisu za zadušitev protestov proti zvezni agenciji ICE. Do zaostritve razmer je prišlo po napadih na agente službe za priseljevanje in carine ter streljanju, v katerem je agent ICE ranil napadalca. Medtem ko demokratska stranka opozarja na nevarnost vojaškega posredovanja, je v pripravljenosti za morebitno namestitev v Minnesoti približno 1500 vojakov. Zvezno sodišče je v petek izdalo odredbo, s katero je omejilo delovanje zveznih agentov in jim prepovedalo vmešavanje v mirne proteste. Odločitev sodnika je sledila Trumpovi izjavi, da uporaba zakona iz leta 1807 trenutno ni neizogibna, vendar grožnja ostaja v zraku kot odgovor na dejanja levičarskih protestnikov. Razmere v mestu ostajajo napete, saj se prebivalci pripravljajo na praznični konec tedna sredi okrepljene prisotnosti varnostnih sil. Dogajanje je neposredna posledica stopnjevanja nasilja, ki se je razširilo po državi po nedavnih smrtnih primerih med zveznimi operacijami. Kritiki predsedniku očitajo, da z retoriko o vojaškem posredovanju dodatno podpihuje razredne in politične napetosti, medtem ko Bela hiša vztraja, da so odločni ukrepi nujni za zaščito zveznih uslužbencev in premoženja pred organiziranimi napadi.

V več mestih na Grenlandiji in po celotni Danski so v soboto potekali množični protesti, s katerimi so udeleženci izrazili ostro nasprotovanje nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Protestniki so pod sloganom 'Roke stran od Grenlandije' poudarili pomen grenlandske demokracije in človekovih pravic ter zavrnili kakršne koli poskuse poseganja v njihovo samoupravo. Združenja Grenlandcev so ob tem sporočila, da gre za enoten odziv proti izzivom mednarodnemu pravu in suverenosti. Ameriški predsednik Donald Trump je dodatno zaostril napetosti z grožnjo o uvedbi novih carin za več evropskih zaveznic, če ne bo dosežen dogovor o prodaji oziroma prenosu nadzora nad ozemljem. Trumpova administracija Grenlandijo, ki je bogata z minerali, vidi kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Grožnje z gospodarskimi povračilnimi ukrepi so povzročile nov diplomatski spor med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, ki vztrajno zavračajo ameriške zahteve. Organizatorji demonstracij, vključno z združenjem Uagut, so poudarili, da so protesti namenjeni mednarodni solidarnosti in zaščiti avtonomije otočja. Kljub stopnjevanju pritiskov iz Bele hiše, kjer nakup Grenlandije označujejo za prednostno nalogo, danske oblasti in grenlandska lokalna vlada ostajajo neomajne v stališču, da otok ni naprodaj. Dogajanje predstavlja eno najresnejših kriz v odnosih med ZDA in njihovimi evropskimi zaveznicami v okviru zveze NATO v zadnjem obdobju.

Sin nekdanjega iranskega šaha Reza Pahlavi je v svojem javnem nagovoru pozval svetovno skupnost, predvsem pa ameriškega predsednika Donalda Trumpa, k ostrejšemu ukrepanju proti iranskemu režimu, medtem ko protivladni protesti v državi pojenjajo. Pahlavi se je ob tem izpostavil kot osrednja osebnost za vodenje države v morebitnem prehodnem obdobju po padcu sedanje teokracije. Njegove izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti soočajo z najresnejšimi notranjimi pritiski v zadnjih desetletjih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je na dogajanje odzval z ostrimi obtožbami na račun Washingtona. Po njegovih besedah so Združene države Amerike in predsednik Trump neposredno odgovorni za nasilje, smrtne žrtve in uničenje lastnine med nedavnimi nemiri. Hamenej trdi, da so tuji sovražniki izkoristili gospodarske težave Irancev za spodbujanje upora proti islamski republiki. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo, saj iransko vodstvo vztraja pri retoriki zunanjega vmešavanja, opozicija v izgnanstvu pa poskuša pridobiti močnejšo podporo Zahoda za korenite politične spremembe. Razmere v državi ostajajo negotove, saj režim kljub začasnemu umirjanju uličnih protestov še vedno obvladuje varnostne razmere z represivnimi ukrepi in omejevanjem komunikacij.

Zvezna sodnica Kate Menendez je v petek izdala odredbo, s katero je pripadnikom zveznih organov v okolici Minneapolisa prepovedala pridržanje in uporabo solzivca ali poprovega spreja proti mirnim protestnikom. Odločitev se nanaša na izvajanje obsežne operacije za nadzor priseljevanja, ki jo izvaja administracija Donalda Trumpa. Sodnica je poudarila, da agenti ne smejo ovirati posameznikov, ki mirno opazujejo njihovo delo in ne posegajo v uradne postopke. Tožbo proti državi je v imenu šestih aktivistov decembra vložila ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) v Minnesoti. Aktivisti so trdili, da zvezni agenti s svojimi dejanji kršijo ustavne pravice prebivalcev mest Minneapolis in St. Paul. Do sodne odločitve prihaja v času povečanih napetosti in pogostih spopadov med demonstranti ter agenti služb ICE in Border Patrol. Napetosti v regiji so se močno zaostrile po 7. januarju, ko je imigracijski agent med vožnjo usodno ustrelil Renee Good. Poleg tega incidenta so javnost razburila poročila o pridržanju ameriških državljanov in zahtevah po dokumentih od naključnih mimoidočih. Ministrstvo za domovinsko varnost je po razsodbi sporočilo, da zadevo še preučujejo, vendar vztrajajo pri izvajanju svojih pooblastil za zagotavljanje javne varnosti.

V ameriškem mestu Minneapolis so se v soboto stopnjevale napetosti, ko so se na ulicah spopadle skupine protestnikov, ki nasprotujejo in podpirajo okrepljen nadzor zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE). Do nemirov je prišlo po odločitvi zvezne sodnice Kate Menendez, ki jo je imenoval predsednik Joe Biden; ta je z odredbo omejila uporabo sile in nesmrtonosnih sredstev zveznih agentov proti mirnim demonstrantom. Odločitev sodišča sledi tožbi aktivistov in organizacije ACLU, ki so ministrstvu za domovinsko varnost (DHS) očitali kršenje ustavnih pravic med opazovanjem zveznih operacij. Na terenu so se razmere zaostrile, ko se je večja skupina nasprotnikov agencije ICE soočila z manjšo skupino desničarskih provokatorjev, ki jih je vodil Jake Lang, nekdanji udeleženec napada na kapitol, ki ga je pomilostil Donald Trump. Lang, ki je napovedoval sežig korana pred mestno hišo, je bil v prerivanju lažje poškodovan, njegove podpornike pa so nasprotniki pregnali s prizorišča. Ministrstvo za domovinsko varnost je v uradni izjavi poudarilo, da so njihovi ukrepi namenjeni zaščiti častnikov in javne lastnine pred nasilnimi izgredniki, ki naj bi ovirali delo organov pregona. Zaradi nevarnosti stopnjevanja nasilja so lokalne oblasti in guverner Minnesote v stanje pripravljenosti poklicali narodno gardo, čeprav ta še ni bila neposredno napotena na ulice. Mesto ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj so protesti postali vsakodnevni pojav po nedavnem uboju 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil agent ICE. Napetosti odražajo globok politični razkol v ZDA glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zveznih organov v urbanih okoljih.

Več tisoč prebivalcev Danske in Grenlandije se je v soboto zbralo na množičnih protestih proti ameriškim načrtom in grožnjam, povezanih z morebitnim prevzemom nadzora nad tem strateškim otokom. Demonstracije so potekale v največjih danskih mestih, vključno s Københavnom, Aarhusom, Aalborgom in Odensom, ter v grenlandski prestolnici Nuuk. Protestniki so pred ameriškim veleposlaništvom in na osrednjih trgih jasno izrazili nasprotovanje temu, kar so organizatorji označili za nezakonite načrte Združenih držav Amerike. Organizatorji protestov, med katerimi so bila številna grenlandska združenja, so poudarili, da Grenlandija ni naprodaj in da so kakršni koli poskusi spodkopavanja suverenosti otoka nesprejemljivi. Odziv javnosti na družbenih omrežjih je bil izjemen, kar se je odrazilo v visoki udeležbi na ulicah, kjer so udeleženci s slogani »Roke stran od Grenlandije« zahtevali spoštovanje ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske. Dogodki sledijo nedavnim diplomatskim napetostim, ki so nastale po javno izraženem interesu ameriške administracije za nakup otoka. Čeprav so danski in grenlandski politični voditelji predloge že vnaprej zavrnili, so protesti pokazali globoko civilno nezadovoljstvo in odločenost lokalnega prebivalstva, da ohrani svojo politično in geografsko neodvisnost pred pritiski velesil.

Iranski predsednik Masud Pezeškian, vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej in obrambno ministrstvo so v usklajenih izjavah obtožili Združene države Amerike, Izrael in nekatere evropske države neposredne vpletenosti v organizacijo terorističnih nemirov v državi. Po navedbah Teherana naj bi tuje sile usmerjale tok orožja in denarja z namenom destabilizacije in drobljenja države, medtem ko poročila iz opozicijskih krogov navajajo, da je število žrtev režimskega nasilja med protestniki preseglo 12.000 oseb. Zunanje ministrstvo pod vodstvom Abbasa Araghchija trdi, da so nemiri del širše izraelske zarote, ki naj bi pripravila teren za novo ameriško agresijo na islamsko republiko. Iran vztraja, da so varnostne sile vzpostavile popoln nadzor nad situacijo, vendar izgnani iranski aktivisti opozarjajo, da se režim pod pritiskom ulica krha. Kritike letijo tudi na zahodne države, ker demonstrantom niso nudile obljubljene podpore, medtem ko se ti spopadajo z brutalnim zatiranjem. Spremembo v regionalni dinamiki kažejo tudi stališča arabskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, ki se zdaj odločno upirajo morebitnemu napadu ZDA in Izraela na Iran. Čeprav so te države v preteklosti Iran obravnavale kot glavno grožnjo, se zdaj bojijo izraelskega ekspanzionizma. Voditelji v regiji lobirajo pri administraciji Donalda Trumpa proti vojaškemu posredovanju, saj ocenjujejo, da bi eskalacija nepopravljivo destabilizirala celoten Bližnji vzhod.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po valu množičnih protestov v Iranu odkrito zavzel za zamenjavo tamkajšnjega režima. Njegove izjave so sledile poostritvi retorike med Washingtonom in Teheranom, pri čemer je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ameriškega predsednika označil za "zločinca". Hamenej je za spodbujanje nemirov v državi obtožil zunanje dejavnike, predvsem akterje, povezane z Združenimi državami Amerike in Izraelom, ki naj bi mirne proteste namenoma spreminjali v nasilne izgrede. Trump je v svojem nagovoru poudaril, da je čas za novo vodstvo v Iranu, s čimer je še dodatno zaostril že tako napete odnose med državama. Ameriška administracija meni, da so protesti izraz globokega nezadovoljstva iranskega ljudstva z vladajočo teokracijo. Medtem ko Teheran vztraja, da gre za tujo zaroto, Washington dogajanje izkorišča za stopnjevanje diplomatskega in političnega pritiska na islamsko republiko. Analitiki opozarjajo, da Trumpovi pozivi k spremembi režima pomenijo prelom z nekaterimi prejšnjimi previdnejšimi diplomatskimi pristopi in lahko vodijo v nadaljnjo destabilizacijo regije. Napetosti se ne odražajo le v besednih obračunih, temveč tudi v strateških premikih, saj so ZDA v preteklosti že razmišljale o vojaških ukrepih in tehnološki pomoči iranskim opozicijskim gibanjem, kar povečuje tveganje za neposreden konflikt.

Slovaški predsednik vlade Robert Fico se je v soboto na posestvu Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s katerim sta razpravljala o vojni v Ukrajini, energetiki in prihodnosti Evropske unije. Po Ficovih besedah sta se s Trumpom strinjala v oceni, da se Evropska unija trenutno nahaja v globoki krizi, hkrati pa sta poudarila pomen krepitve slovaško-ameriškega sodelovanja na področju jedrske energije. Srečanja, ki je potekalo v sproščenem vzdušju na Trumpovem domu, sta se udeležila tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio in slovaški zunanji minister Juraj Blanár. Ameriška stran je izrazila zanimanje za stališča slovaške vlade glede regionalne stabilnosti in nadaljnjega razvoja konflikta v sosednji Ukrajini. Fico je po pogovorih izpostavil, da je dialog z ameriško administracijo ključen za razumevanje prihodnjih geopolitičnih premikov. Obisk na Floridi predstavlja nadaljevanje Ficovih prizadevanj za vzpostavitev tesnejših stikov z novo ameriško administracijo, še posebej v luči spremenjenih zunanjepolitičnih prednostnih nalog Združenih držav Amerike. Razprave o jedrski energetiki nakazujejo na potencialno strateško partnerstvo, ki bi Slovaški omogočilo večjo energetsko neodvisnost ob podpori ameriške tehnologije.

Ameriško obrambno ministrstvo je približno 1500 aktivnim pripadnikom oboroženih sil odredilo pripravljenost za morebitno napotitev v zvezno državo Minnesota. Odločitev Pentagona, o kateri je prvi poročal časnik Washington Post, prihaja v času stopnjevanja napetosti in nasilnih protestov, ki so zajeli to zvezno državo. Vojaške enote so v stanju pripravljenosti, da bi posredovale, v kolikor se nasilje na ulicah v prihodnjih dneh ne bi umirilo. Predsednik Donald Trump je ob tem napovedal možnost uporabe zakona o uporu (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev vojske na ameriških tleh za namen zatiranja civilnih nemirov. Takšna poteza bi pomenila neposredno zvezno intervencijo v notranje zadeve zvezne države, kar v ameriški politiki velja za skrajni ukrep. Kritiki tovrstnim napovedim očitajo nepotrebno militarizacijo odgovora na proteste in dodatno zaostrovanje razmer. Ukrep je neposreden odgovor na nemire, ki so izbruhnili po smrti Georgea Floyda, situacija pa ostaja negotova. Čeprav so enote v pripravljenosti, končna odločitev o njihovi dejanski napotitvi še ni bila sprejeta, saj je odvisna od razvoja dogodkov na terenu in ocene lokalnih oblasti o zmožnosti obvladovanja razmer z lastnimi policijskimi silami in narodno gardo.

V Bruslju so se na nujnem zasedanju sestali veleposlaniki držav članic Evropske unije, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal uvedbo novih carin na blago iz osmih evropskih držav. Povod za zaostritev odnosov naj bi bilo vprašanje Grenlandije, zaradi česar je Ciper kot trenutno predsedujoči Svetu EU sklical izredno srečanje. Napovedane carine resno ogrožajo stabilnost trgovinskih odnosov med obema stranema in postavljajo pod vprašaj prihodnost transatlantskega sodelovanja. Evropski poslanci so že nakazali, da Evropski parlament ne bo ratificiral zgodovinskega trgovinskega sporazuma, ki sta ga lanskega julija sklenila Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zaradi novih ameriških groženj je proces potrjevanja sporazuma ustavljen, saj so v Bruslju prepričani, da so dejanja Bele hiše v neposrednem nasprotju z dogovorjenimi načeli o prosti trgovini. Situacija se ocenjuje kot eskalacija trgovinske vojne, ki bi lahko imela daljnosežne gospodarske posledice. Diplomatski viri navajajo, da je sporazum trenutno v stanju mirovanja, medtem ko se Unija pripravlja na morebitne povračilne ukrepe. Trumpova napoved je povzročila precejšnjo negotovost na trgih, saj bi nove dajatve močno prizadele evropsko izvozno gospodarstvo. V Bruslju poudarjajo, da je enotnost držav članic ključna za učinkovit odziv na protekcionistično politiko Združenih držav Amerike.

Ameriško ministrstvo za obrambo je približno 1500 pripadnikom aktivne vojske ukazalo, naj se pripravijo na morebitno napotitev v zvezno državo Minnesota. Odločitev Pentagona je po poročanju časnika Washington Post posledica stopnjevanja napetosti in nevarnosti nasilja v državi. Vojaške enote so v stanju pripravljenosti, da bi posredovale v primeru, če lokalne oblasti ne bodo zmožne zagotoviti javnega reda in miru. Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem zagrozil z uporabo zakona o zatiranju uporov (Insurrection Act), če lokalni politiki ne bodo ustavili protestnikov, ki napadajo uslužbence urada za priseljevanje in carine (ICE). Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da bo ukrepal, če se bodo napadi na zvezne uslužbence nadaljevali in če zvezne oblasti ne bodo zaščitile svojih predstavnikov pred nasilnimi skupinami. Bela hiša in Pentagon uradnih izjav o pripravah vojske še nista podala, vendar poročila navajajo, da gre za preventivni ukrep v luči morebitne eskalacije nemirov. Napovedana uporaba zvezne vojske na ameriških tleh predstavlja politično občutljivo potezo, ki povečuje napetosti med zvezno vlado in vodstvom zvezne države Minnesota.

Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike je v visoko stopnjo pripravljenosti postavilo približno 1.500 aktivnih vojakov 11. zračno-desantne divizije z Aljaske, ki bi lahko bili razporejeni v zvezno državo Minnesota. Odločitev Pentagona sledi stopnjevanju napetosti in protestov proti obsežni kampanji deportacij, ki jo izvaja Služba za priseljevanje in carino (ICE). Pripadniki vojske so prejeli ukaze za morebitno posredovanje po tem, ko je predsednik Donald Trump zagrozil z aktivacijo zakona o uporu (Insurrection Act), če lokalne oblasti ne bodo uspele zajeziti nemirov. Napetosti v Minneapolisu in okolici so se zaostrile zaradi vladnih ukrepov na področju migracijske politike, kar je privedlo do spopadov med protestniki in varnostnimi organi. Predsednik Trump je poudaril, da bo za vzpostavitev reda uporabil vsa razpoložljiva zvezna sredstva, vključno z aktivno vojsko, kar bi predstavljalo redko uporabo vojaških sil na ameriških tleh za namen obvladovanja civilnih nemirov. Guvernerji in lokalni uradniki so pod pritiskom, da sami stabilizirajo razmere, preden bi prišlo do neposredne zvezne vojaške intervencije. Ta poteza odraža zaostrovanje notranjepolitičnih razmer v Združenih državah Amerike glede vprašanja priseljevanja. Namestitev aktivnih vojaških enot za naloge kazenskega pregona znotraj države je zakonsko omejena, vendar zakon o uporu predsedniku podeljuje izjemna pooblastila v primerih, ko oceni, da so ogroženi zvezni zakoni ali javna varnost. Trenutno vojaki ostajajo v pripravljenosti na Aljaski, njihova dejanska napotitev pa bo odvisna od razvoja dogodkov na terenu v prihodnjih dneh.

Ameriški predsednik Donald Trump je albanskega premierja Edija Ramo povabil, da se Albanija pridruži novooblikovanemu mirovnemu odboru, ki bo nadzoroval upravljanje in stabilizacijo območja Gaze. Albanija je bila izbrana kot ena izmed ustanovnih članic tega telesa, kar po besedah albanske vlade potrjuje močno strateško partnerstvo med Tirano in Washingtonom. Rama je v javni objavi poudaril, da je sodelovanje pri takšnem zgodovinskem prizadevanju za mir velika čast za njegovo državo. Albanski premier je ob razkritju vabila zavrnil navedbe opozicije o domnevno skrhanih odnosih z ameriško administracijo in pojasnil, da vabilo ni bilo zgolj formalnost, poslana vsem članicam Združenih narodov, temveč selektivna diplomatska poteza. Poudaril je, da vabilo ni bilo pogojeno z nikakršnimi finančnimi obveznostmi ali sprejemom palestinskih beguncev, kar so nekateri mediji sprva namigovali. Albanija bo v odboru delovala kot polnopravna ustanovna članica in sopodpisnica statuta. Odločitev za vključitev Albanije v proces reševanja bližnjevzhodne krize odraža Trumpovo strategijo vključevanja zanesljivih zaveznic iz regije Zahodnega Balkana v globalna vprašanja. Edi Rama je obljubil, da bo storil vse potrebno za krepitev ugleda Albanije na mednarodnem prizorišču in aktivno prispeval k delu odbora. Projekt vzpostavlja nov okvir za upravo Gaze, ki temelji na mednarodnem sodelovanju pod vodstvom Združenih držav Amerike.

Nizozemski minister za zunanje zadeve David van Weel je v nedeljskem televizijskem nastopu ostro obsodil napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi dodatnih uvoznih dajatev za osem evropskih držav, vključno z Nizozemsko. Van Weel je ravnanje ameriške administracije označil za »izsiljevanje« in poudaril, da je nizozemska vlada z napovedanimi ukrepi izjemno nezadovoljna. Minister je v oddaji WNL op Zondag pojasnil, da takšne enostranske poteze ogrožajo mednarodne trgovinske odnose in stabilnost evropskega gospodarstva. Po njegovih besedah gre za neprimeren pritisk na zaveznice, ki zahteva enoten evropski odgovor. Nizozemska, ki velja za eno ključnih trgovinskih vozlišč v Evropi, bi bila zaradi novih carin močno prizadeta. Napetosti med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo se stopnjujejo, saj Trumpova administracija carine uporablja kot pogajalsko orodje za doseganje ugodnejših trgovinskih pogojev. Nizozemska diplomacija napoveduje tesno sodelovanje z Brusljem, da bi zaščitili interese evropskih podjetij pred nepredvidljivimi ukrepi Washingtona.

Visoki vladni predstavniki Avstralije in Nizozemske so v zadnjih izjavah ostro zavrnili grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal uvedbo carin na uvoz iz zavezniških držav, v kolikor Danska ne bo pristala na odstop ozemlja Grenlandije Združenim državam Amerike. Nizozemski minister je te napovedi označil za obliko izsiljevanja, medtem ko je avstralski minister potrdil solidarnost z Dansko in poudaril pomen ozemeljske suverenosti znotraj zahodnega zavezništva. Trumpova administracija naj bi Grenlandijo obravnavala kot ključno strateško prednostno nalogo za nacionalno varnost ZDA, kar je povzročilo globok diplomatski razkol med Washingtonom in evropskimi prestolnicami. Napetosti so se stopnjevale, ko je Bela hiša nakazala možnost uporabe zakona o tujih sovražnikih za dosego svojih ciljev, kar so evropski voditelji označili za nesprejemljiv pritisk na suvereno državo. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je že pred tem odločno zavrnila vsakršno razpravo o prodaji ali priključitvi otoka, pri čemer so jo podprli voditelji sedmih evropskih držav. Skupna izjava evropskih zaveznic poudarja, da Grenlandija ostaja avtonomno dansko ozemlje in da strateški interesi ne smejo biti opravičilo za prisilno prevzemanje ozemlja. Odzivi iz Kanbere in Haaga kažejo na širjenje diplomatskega spora onkraj meja Evrope, saj se zaveznice v Tihem oceanu bojijo precedensa, ki bi ga takšna politika pomenila za mednarodno pravo. Avstralska stran je jasno izrazila svoje stališče v podporo danski suverenosti, kar nakazuje na vse večjo izolacijo Washingtona glede tega vprašanja. Trenutno zaostrovanje retorike s carinskimi grožnjami postavlja pod vprašaj stabilnost čezatlantskih in globalnih trgovinskih odnosov pod novo Trumpovo administracijo.

V Bruslju so za danes sklicali nujni sestanek veleposlanikov držav članic Evropske unije, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal uvedbo carin na blago iz osmih evropskih držav. Ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. februarja, je neposredno povezan z vprašanjem Grenlanda, ki ga želi ameriška administracija prevzeti pod svoje okrilje. Ciprsko predsedstvo Svetu EU je sporočilo, da je srečanje odziv na najnovejše zaostritve v odnosih med Združenimi državami Amerike in Evropo. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da bodo evropske zaveznice plačevale carine, dokler ne bo dosežen dogovor o statusu Grenlanda. Nekdanji vodilni predstavniki zveze Nato so ob tem opozorili, da bi morebitno prisilno spreminjanje suverenosti Grenlanda lahko pomenilo konec obstoječega svetovnega reda. Medtem ko so evropske prestolnice v stanju pripravljenosti, si demokratski voditelji v ameriškem senatu prizadevajo blokirati predsednikove namere o obdavčitvi uvoza iz zavezniških držav. Evropska komisija in diplomati v Bruslju poudarjajo resnost situacije, saj Trumpove grožnje neposredno spodkopavajo stabilnost čezatlantskega trgovinskega sodelovanja. Današnji pogovori bodo osredotočeni na oblikovanje enotnega odgovora Unije na gospodarske pritiske iz Washingtona. Razmere so se dodatno zaostrile po neuspešnih predhodnih pogajanjih o širših trgovinskih sporazumih, ki bi preprečili tovrstne enostranske ukrepe ZDA.

Ameriško obrambno ministrstvo je približno 1500 vojakom v aktivni službi ukazalo, naj se pripravijo na morebitno napotitev v zvezno državo Minnesota. Odločitev Pentagona, o kateri je prvi poročal časnik The Washington Post, sledi grožnjam predsednika Donalda Trumpa, da bo za zatiranje protestov uporabil zakon o vstaji (Insurrection Act). Protestniki v Minnesoti so se namreč osredotočili na agente službe za priseljevanje in carine (ICE), kar je predsednik označil za nesprejemljivo stopnjo nemirov. Zakon o vstaji iz leta 1807 predsedniku Združenih držav Amerike omogoča, da na ameriška tla napoti zvezne vojaške sile za vzpostavitev reda, kar je ukrep, ki se v sodobni zgodovini uporablja le izjemoma. Trumpova administracija meni, da lokalne oblasti niso storile dovolj za zaščito zveznih agentov in preprečevanje nasilja, zato pripravlja vojaško opcijo kot neposredno sredstvo prisile. Aktiviranje enot v aktivni službi predstavlja pomembno zaostritev odziva na notranje nemire, saj so za tovrstne naloge običajno zadolžene enote Nacionalne garde pod poveljstvom guvernerjev. Napovedana napotitev vojske prihaja v času povečanih napetosti glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zveznih organov. Kritiki predsedniku očitajo, da s takšnimi ukrepi spodkopava civilne svoboščine in politizira vojsko, medtem ko podporniki poudarjajo potrebo po zagotavljanju varnosti in spoštovanju zvezne zakonodaje. Trenutno so vojaki v stanju visoke pripravljenosti, končna odločitev o njihovi dejanski uporabi na terenu pa še ni bila sprejeta.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, vključno z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo. Ukrep, ki bo začel veljati 1. februarja, je neposreden odgovor na zavračanje danske vlade in Evropske unije, da bi Združenim državam Amerike prodali oziroma prepustili suverenost nad Grenlandijo. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do sklenitve dogovora o popolnem in končnem ameriškem nakupu otoka. Napetosti so se stopnjevale zaradi vojaških vaj v Grenlandiji, v katerih sodelujejo Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska in Finska. Ameriška administracija napoveduje, da se bodo carine junija povišale na 25 odstotkov, če ne bo prišlo do diplomatskega preboja. Washington svojo vztrajnost pri prevzemu otoka utemeljuje s potrebo po zaščiti strateških interesov pred domnevnimi kitajskimi in ruskimi grožnjami v Arktični regiji. Evropski diplomati razmere opisujejo kot kritične in brez primere, saj Danska kategorično zavrača kakršno koli odstopanje ozemlja. Medtem ko je Kopenhagen pripravljen na dialog o povečanju ameriške vojaške prisotnosti ali dostopu do surovin, vprašanje suverenosti ostaja nepremostljiva ovira. Znotraj ameriške administracije sicer obstajajo različni pogledi na smotrnost takšne politike, vendar predsednik Trump vztraja pri svojem načrtu za pridobitev nadzora nad otokom.

Vodja demokratske manjšine v ameriškem senatu Chuck Schumer je napovedal vložitev zakonodajnega predloga, s katerim želijo preprečiti uvedbo uvoznih carin na izdelke iz osmih evropskih držav. Gre za povračilni ukrep predsednika Donalda Trumpa zaradi spora glede Grenlandije, ki je sprožil ostre kritike tako v Washingtonu kot v Bruslju. Demokrati trdijo, da bi takšne carine škodovale ameriškim zaveznicam v zvezi Nato in destabilizirale čezatlantsko sodelovanje. Zakonodajna iniciativa prihaja v času, ko se v senatu krepi odpor proti Trumpovi trgovinski politiki, saj so tudi nekateri republikanski senatorji načrte označili za nepotrebne in nespametne. Schumer je poudaril, da bi uvedba carin pomenila neposreden napad na partnerske države v Evropi, kar bi lahko dolgoročno oslabilo strateško varnostno arhitekturo Zahoda. Kljub odločnosti demokratov pa ostaja vprašanje, ali bodo v senatu zbrali zadostno število glasov republikanskih prebežnikov za preglasovanje predsedniškega veta. Spor se je zaostril, ko je Trump s carinami zagrozil evropskim državam, ki so zavrnile ali kritizirale njegove ambicije po nakupu Grenlandije. Evropska unija je že napovedala, da bo v primeru dejanske uvedbe carin odgovorila s sorazmernimi povračilnimi ukrepi, kar bi lahko sprožilo novo trgovinsko vojno med ZDA in Evropo.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uvedbo visokih carin proti osmim evropskim članicam zveze Nato, kar po mnenju analitikov predstavlja strateški poskus razbijanja enotnosti Evrope. Laura von Daniels, višja raziskovalka na nemškem inštitutu SWP, opozarja, da Trump selektivno cilja na posamezne države, da bi s tem oslabil skupni nastop Evropske unije in si zagotovil boljša pogajalska izhodišča za uresničevanje svojih zunanjepolitičnih ciljev. Po navedbah strokovnjakov so tarče carin izbrane premišljeno, pri čemer naj bi bil eden izmed motivov tudi ameriški interes za Grenlandijo, ki jo Trump dojema kot strateško pomembno ozemlje. Časovna izbira groženj ni naključna, saj sovpada s pripravami na nov mandat, v katerem namerava Trump uporabiti gospodarske pritiske kot orodje za uveljavljanje političnih zahtev. Njegov pristop temelji na prepričanju, da se bodo posamezne evropske države pod pritiskom raje pogajale ločeno kot v okviru skupnih institucij. Analiza kaže, da takšne poteze ne ogrožajo le trgovinskih odnosov med Združenimi državami Amerike in Evropo, temveč tudi varnostno arhitekturo znotraj Nata. Ker so grožnje usmerjene neposredno proti zaveznicam, se v diplomatskih krogih že pojavljajo skrbi glede stabilnosti čezatlantskega sodelovanja. Evropski odziv bo v prihodnjih mesecih ključen za ohranitev notranje kohezije pred pričakovanimi gospodarskimi pritiski iz Washingtona.

Evropska unija se je zavezala k ostremu odzivu na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki načrtuje uvedbo novih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav. Trump je zagrozil z 10-odstotnimi carinami s 1. februarjem in 25-odstotnimi s 1. junijem, če države ne bodo privolile v prodajo Grenlandije Združenim državam Amerike. Ukrep neposredno cilja na Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko in Združeno kraljestvo, ki so na avtonomno dansko ozemlje napotile svoje vojaško osebje v okviru vaj zveze NATO. Nizozemski zunanji minister David van Weel je Trumpovo potezo označil za izsiljevanje, ki škoduje stabilnosti severnoatlantskega zavezništva in ne koristi vprašanju Grenlandije. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem opozoril, da Združene države Amerike niso več zanesljiv zaveznik, ter pozval k večji avtonomiji Evrope. V Bruslju so se danes na izrednem zasedanju sestali veleposlaniki 27 držav članic EU, da bi uskladili odgovor na ameriške pritiske, ki so Transatlantske odnose potisnili na rob zloma. Kaja Kallas, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve, je opozorila, da tovrstni spori med zahodnimi zavezniki koristijo predvsem Kitajski in Rusiji. Kljub poletnemu dogovoru o carinah, ki sta ga v na Škotskem podpisala Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ameriški predsednik zdaj kaže namero, da sporazum enostransko prekine. Vprašljivo ostaja, ali bo Trump za svojo radikalno politiko dobil zadostno podporo v ameriškem kongresu in znotraj lastne administracije.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih 10-odstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo in Dansko, ki naj bi začele veljati 1. februarja 2026. Ukrep je neposreden odziv na nasprotovanje teh držav ameriškim načrtom za priključitev Grenlandije in nedavno napotitev evropskih vojaških enot na to avtonomno dansko ozemlje v okviru vojaških vaj. Trump je poudaril, da bodo dajatve, ki se lahko povzpnejo do 25 odstotkov, ostale v veljavi vse do popolne prodaje oziroma prenosa suverenosti Grenlandije na Združene države Amerike. Evropski voditelji so se na napovedi odzvali z ostrim nasprotovanjem in pozivi k enotnosti. Francoski predsednik Emmanuel Macron je grožnje označil za nesprejemljive in napovedal aktivacijo instrumenta EU za boj proti prisili. Poleg Francije in Danske so na seznamu tarč še Finska, Združeno kraljestvo, Nizozemska, Švedska, Nemčija in Norveška. V Københavnu in na Grenlandiji so že potekali množični protesti prebivalcev, ki zavračajo ameriške ozemeljske ambicije in trgovinske pritiske. Evropska unija trenutno usklajuje skupni odgovor na ameriške zahteve, medtem ko ankete v Združenih državah kažejo, da večina ameriške javnosti ne podpira vojaškega ali gospodarskega posredovanja za pridobitev Grenlandije. Napetosti med Washingtonom in evropskimi zaveznicami so se dodatno zaostrile zaradi Trumpovega vztrajanja, da je prodaja otoka edini način za odpravo novih trgovinskih ovir, kar postavlja mednarodno diplomacijo in čezatlantsko trgovino v izjemno negotov položaj.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo ameriškim načrtom za prevzem Grenlandije. Carine, ki naj bi stopile v veljavo februarja, se bodo po predsednikovih napovedih junija zvišale na 25 odstotkov, v kolikor ne bo dosežen dogovor o prodaji tega danskega avtonomnega ozemlja Združenim državam Amerike. Ukrep je sprožil ostre odzive v Evropskem parlamentu, kjer so poslanci že napovedali blokado trgovinskih sporazumov z ZDA in povračilne ukrepe. Znotraj Združenih držav Amerike napovedi niso naletele na enotno podporo, saj so demokrati v senatu pod vodstvom Chucka Schumaerja že napovedali prizadevanja za zaustavitev carin. Prav tako so se oglasili nekateri republikanski senatorji, ki opozarjajo, da bi takšne gospodarske sankcije proti zaveznicam lahko povzročile razkol znotraj zveze NATO in dolgoročno škodovale ameriškim nacionalnim interesom. Trump se je na kritike odzval na družbenih omrežjih, kjer se je samooklical za »kralja carin«. Geopolitični analitiki opozarjajo, da Trumpovo vztrajanje pri pridobitvi Grenlandije, ki jo vidi kot strateško prednost v Arktiki, resno ogroža čezatlantske odnose. Medtem ko nekdanji uradniki Bele hiše razpravljajo o modelih upravljanja Grenlandije kot ameriškega ozemlja ali pridruženega člana, evropska stran ostaja neomajna pri podpori danski suverenosti, kar stopnjuje nevarnost neizprosne trgovinske vojne.

Število smrtnih žrtev zaradi izraelskega genocida v Gazi se je povečalo na 71.548 mučenikov in 71.353 ranjenih. Palestinci pa poročajo, da prekinitev ognja ni prinesla olajšanja, saj so razmere v Gazi še vedno težke. Pojavljajo se dokazi o trajni spremembi geografije območja Gaze zaradi kršitev premirja s strani Izraela.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo pravno zahtevo za blokado imenovanja neodvisnega posebnega nadzornika, ki bi bdel nad razkritjem gradiva v povezavi s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom. Ta poteza ministrstva prihaja v času povečanih pritiskov javnosti po popolni transparentnosti glede Epsteinovih sodelavcev in domnevnih dejavnosti, povezanih z izkoriščanjem mladoletnic. Kljub predvolilnim obljubam o razkritju vseh dokumentov se zdi, da se je stališče administracije predsednika Donalda Trumpa v zadnjem času spremenilo. Predsednik Trump je na nedavna vprašanja novinarjev o Epsteinovih povezavah s tujimi obveščevalnimi službami odgovoril z vidnim nezadovoljstvom in vprašal, zakaj je ta tema še vedno v središču pozornosti. Do spremembe v komunikaciji prihaja po tem, ko je generalna tožilka Pam Bondi izjavila, da ima na svoji mizi celoten seznam Epsteinovih strank ter tisoče videoposnetkov z vsebino spolne zlorabe otrok. Hkrati so nekateri tesni sodelavci administracije, kot sta Kash Patel in Dan Bongino, javno podprli tezo, da je Epstein v zaporu storil samomor. Dogajanje okoli dokumentov sproža številna ugibanja o morebitnih interesih za omejevanje dostopa do občutljivih podatkov. Pravosodno ministrstvo trdi, da bi imenovanje posebnega nadzornika lahko ogrozilo tekoče preiskave ali nacionalno varnost, medtem ko zagovorniki žrtev in transparentnosti opozarjajo, da gre za poskus prikrivanja vplivnih posameznikov, ki so bili povezani z Epsteinovo mrežo.

Vlada Združenih držav Amerike je po navedbah tiskovne agencije Reuters vzdrževala tajne komunikacijske kanale z venezuelskim notranjim ministrom Diosdadom Cabellom že nekaj mesecev pred januarsko operacijo, v kateri so ameriške sile prijele predsednika Nicolasa Madura. Cabello, ki velja za eno najvplivnejših osebnosti v državi in tesnega zaveznika nekdanjega predsednika Huga Chaveza, je bil ključnega pomena za poskus zagotovitve mirnega prehoda oblasti, saj nadzoruje varnostne službe in militantne podpornike vladajoče stranke. Čeprav je Cabello vključen v isto ameriško obtožnico zaradi trgovine z drogami kot Maduro, ga ameriške sile med operacijo 3. januarja niso pridržale. Komunikacija, ki naj bi potekala vse do zadnjih tednov pred odstavitvijo Madura, je vključevala razprave o sankcijah, ki so jih ZDA uvedle proti Cabellu, ter o njegovem pravnem statusu. Kljub aretaciji predsednika Madura varnostni aparat, ki ga nadzoruje Cabello, ostaja v veliki meri nedotaknjen. Ti dogodki so neposredno vplivali na kasnejšo stabilizacijo razmer pod začasnim vodstvom Delcy Rodríguez. Kažejo na premišljeno strategijo ZDA, ki so preko pogajanj z vplivnimi posamezniki znotraj režima skušale preprečiti popoln kaos in hkrati odpreti pot za nove diplomatske ter gospodarske odnose, kar se je odrazilo v kasnejših napovedih o odpiranju naftne industrije.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike s 1. februarjem uvedle desetodstotne carine na blago iz Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske in Finske. Ukrep je neposredno povezan z ameriškimi prizadevanji za nakup Grenlandije; predsednik je poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do sklenitve dogovora o nakupu tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Odločitev je bila sprejeta v času povečanih napetosti, ko so vojaki več članic zveze Nato simbolično pristali na Grenlandiji v podporo ozemeljski celovitosti Danske. Odzivi evropskih voditeljev so bili hitri in ostri. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je poudaril, da bo Evropska unija vedno odločno branila mednarodno pravo, medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron grožnje označil za nesprejemljive. Macron je na družbenem omrežju X napovedal usklajen evropski odgovor, če bodo carine dejansko uveljavljene, in dodal, da se že posvetuje s ključnimi evropskimi partnerji o povračilnih ukrepih. Analitiki opozarjajo, da napovedane carine pomenijo drastično zaostritev trgovinskih odnosov med ZDA in Evropo, ki so bili že prej krhki. Čeprav se carine po trenutnih načrtih ne bodo nanašale na Češko in nekatere druge članice EU, bi lahko imele daljnosežne posledice za celotno skupno evropsko tržišče in transatlantsko varnostno zavezništvo, saj Trump vprašanje suverenosti Grenlandije neposredno povezuje z ekonomskimi pritiski.

Svetovni gospodarski forum (WEF) v švicarskih Alpah, ki je v zadnjem obdobju izgubljal na svojem mednarodnem ugledu, se letos ponovno uvršča v središče svetovne pozornosti. Glavni razlog za povečano zanimanje je napovedana udeležba Donalda Trumpa, ki velja za eno najbolj pričakovanih osebnosti srečanja v zadnjih letih. Dogodek se odvija v času, ko se organizacija spopada z notranjimi težavami, predvsem zaradi polemik glede odstopa dolgoletnega ustanovitelja Klausa Schwaba. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko prisotnost Trumpa delovala kot katalizator za ponovno oživitev pomena foruma, ki so mu nekateri kritiki že napovedovali zaton. Kljub institucionalnim trenjem in vprašanjem o prihodnosti vodenja organizacije, Davos ta teden velja za najpomembnejše stičišče svetovne politične in gospodarske elite. Pričakuje se, da bodo razprave v Švici zasenčile pretekla leta, ko je bila vsebina srečanj ocenjena kot manj prelomna. Srečanje v Davosu ostaja ključna platforma za neformalne diplomatske pogovore in gospodarske dogovore na najvišji ravni. Čeprav so notranje razmere v WEF negotove, moč dogodka še vedno temelji na koncentraciji vplivnih odločevalcev na enem mestu. Letošnja izvedba bo tako služila kot preizkus za prihodnjo relevantnost foruma v hitro spreminjajočem se geopolitičnem okolju.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po obsežnih protestih v Iranu zavzel za zamenjavo tamkajšnjega režima. Njegove izjave so sledile stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Teheranom, potem ko je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej priznal, da je med nemiri umrlo več tisoč ljudi. Hamenej je za nasilje in destabilizacijo države posredno okrivil Združene države Amerike, kar je sprožilo oster Trumpov odziv. Ameriški predsednik je v svojem sporočilu poudaril potrebo po novem vodstvu v Iranu, medtem ko se iranske oblasti soočajo z resnimi notranjimi pritiski. Iranski državni tožilec in drugi visoki uradniki so medtem zavrnili Trumpove trditve in kritizirali protestnike, ki jih označujejo za orodje tujih sil. Retorika med državama ostaja izjemno sovražna, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje zaostrenih odnosov iz začetka leta, ko je Trumpova administracija že nakazala pripravljenost na strožje ukrepe proti iranskemu režimu. Medtem ko Teheran obtožuje ZDA vmešavanja v notranje zadeve, Washington vztraja, da podpira pravico iranskega ljudstva do svobode in demokratičnih sprememb.

Ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) je v soboto sporočilo, da so ameriške vojaške sile v petek, 16. januarja 2026, na severozahodu Sirije izvedle usmerjen letalski napad, v katerem je bil ubit Bilal Hasan al-Jasim. Po navedbah ameriških uradnikov je bil al-Jasim izkušen teroristični voditelj, povezan z Al Kaido, ki je vzdrževal neposredne stike s strelcem Islamske države (IS), odgovornim za smrtonosni napad na ameriške enote prejšnji mesec. Operacija je bila izvedena kot neposreden povračilni ukrep za zasedo, ki se je zgodila 13. decembra v bližini Palmire. V takratnem napadu so bili ubiti trije Američani, in sicer dva pripadnika nacionalne garde iz Iowe ter civilni tolmač. Admiral Brad Cooper je ob potrditvi napada poudaril, da smrt al-Jasima dokazuje neomajno odločenost Združenih držav Amerike pri pregonu teroristov, ki napadajo njihove sile, in dodal, da za načrtovalce takšnih dejanj ni varnega zatočišča. To je bil že tretji krog povračilnih napadov v Siriji v zadnjem obdobju, kar kaže na zaostrene varnostne razmere v regiji po padcu režima Bašarja al Asada decembra lani. Kljub uradnim povezavam z Al Kaido ameriški viri izpostavljajo al-Jasimovo ključno vlogo pri usklajevanju operacij z operativci IS, kar nakazuje na operativno sodelovanje med različnimi ekstremističnimi skupinami na sirskem ozemlju.

Najnovejša obsežna znanstvena raziskava, objavljena v strokovni reviji The Lancet, je potrdila, da jemanje paracetamola (v ZDA znanega pod imenom Tylenol) med nosečnostjo ne povečuje tveganja za avtizem, motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) ali intelektualne motnje pri otrocih. Znanstveniki z univerze City St George's v Londonu so izvedli sistematični pregled in metaanalizo 43 visokokakovostnih študij, ki so vključevale približno milijon otrok. Rezultati so jasno pokazali, da uporaba tega pogostega protibolečinskega sredstva nima vzročne povezave z omenjenimi razvojnimi motnjami. Raziskava je bila sprožena kot neposreden odziv na izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je septembra 2025 brez trdnih dokazov trdil, da jemanje paracetamola povzroča porast primerov avtizma. Trump je takrat nosečnice pozval, naj raje potrpijo bolečino, kot da bi uporabile to zdravilo. Strokovnjaki poudarjajo, da so prejšnje študije, na katere se je morda opiral Trump, vsebovale metodološke pomanjkljivosti, saj niso upoštevale genetskih dejavnikov in družinske anamneze, kar je nova analiza uspešno korigirala s primerjavo sorojencev. Zdravstvene organizacije po vsem svetu, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo, paracetamol še naprej uvrščajo na seznam esencialnih zdravil in ga priporočajo kot prvo izbiro za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature med nosečnostjo. Zdravniki poudarjajo, da je nova analiza najtemeljitejši dokaz do zdaj, ki pomirja strahove nosečnic, povzročene s politično motiviranimi in znanstveno neutemeljenimi izjavami. Paracetamol ostaja varnejša alternativa drugim nesteroidnim protivnetnim zdravilom ali opioidom v času nosečnosti.

Donald Trump se je zahvalil iranskemu vodstvu, ker naj bi odpovedalo množične usmrtitve protestnikov. Trump je dejal, da je ta odločitev vplivala na njegovo odločitev, da zaenkrat ne izvede vojaških napadov na Iran, kljub poročilom o več kot 2000 smrtih med protesti.

Najnovejše finančno poročilo je razkrilo, da je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sredi decembra opravil nakup obveznic podjetja Victoria's Secret v vrednosti med 250.000 in 500.000 ameriškimi dolarji. Nenavadna naložba v trgovca s spodnjim perilom je v javnosti in na družbenih omrežjih sprožila številna ugibanja, zlasti zaradi Trumpove pretekle povezanosti z nekdanjim lastnikom podjetja Lesliem Wexnerjem. Wexner je bil v preteklosti omenjen v povezavi s preiskavami o Jeffreyju Epsteinu, s katerim se je Trump v devetdesetih letih prejšnjega stoletja udeležil več dogodkov omenjene modne znamke. Istočasno se v ameriškem medijskem prostoru pojavljajo refleksije o pokojnem ustvarjalcu stripa Dilbert Scottu Adamsu. Analitiki, kot je Jeffrey A. Tucker, izpostavljajo vprašanje intelektualnega poguma in cene, ki jo posamezniki plačajo za odstopanje od prevladujočega javnega mnenja. Adams je bil leta 2015 eden redkih vplivnežev, ki je napovedal Trumpov politični uspeh, kar je takrat povzročilo močan od odpor v medijskem kartelu, po njegovi smrti pa so ga številni osrednji mediji označili za osramočenega ustvarjalca. Dogodki odražajo širšo dinamiko v ameriški družbi, kjer se prepletajo finančne odločitve političnega vrha, pretekle osebne povezave z kontroverznimi osebnostmi in močan vpliv medijev na oblikovanje javne podobe posameznikov. Medtem ko Trumpova naložba sproža kritike o primernosti, razprava o Adamsu opozarja na polarizacijo mnenj glede svobode govora in politične pripadnosti v sodobnih ZDA.

V Københavnu in več drugih danskih mestih se je danes zbralo na tisoče protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Shod pod osrednjim geslom "Roke stran od Grenlandije" je združil množice, ki so s seboj prinašale danske in grenlandske zastave ter opozarjale na nedotakljivost ozemeljske celovitosti kraljevine. Protestniki so se osredotočili na trg pred mestno hišo v Københavnu, kjer so z vzkliki in transparenti obsodili ozemeljske ambicije Združenih držav Amerike. Po poročanju lokalnih virov so shodi potekali v mirnem, a odločnem vzdušju, udeleženci pa so poudarjali, da največji otok na svetu ni naprodaj in da so Trumpove izjave nespoštljive do prebivalcev Grenlandije. Dogodek odraža širše nezadovoljstvo v danski družbi in politiki po tem, ko je Donald Trump v zadnjem obdobju večkrat javno potrdil svoj interes za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem. Danska vlada je predloge sicer že vnaprej zavrnila kot nesmiselne, kar pa ni preprečilo ljudskega izražanja gneva na ulicah.

V glavnem mestu Grenlandije, Nuuku, so danes potekali množični protesti proti nameram predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Protestni pohod skozi središče mesta do ameriškega konzulata je vodil grenlandski premier Jens Frederik Nielsen, ki je z udeležbo jasno izrazil nasprotovanje lokalnih oblasti kakršnim koli poskusom spreminjanja statusa ozemlja pod suverenostjo Danske. Več sto udeležencev je nosilo transparente z napisi, kot sta »Grenlandija ni naprodaj« in »Ne pomeni ne«, s čimer so se odzvali na ponovne diplomatske pritiske iz Washingtona. Premier Nielsen je v svojem nagovoru poudaril, da je Grenlandija odprta za gospodarsko sodelovanje in investicije, vendar odločno zavrača kakršno koli obliko ameriškega prevzema ali kršenja ozemeljske celovitosti. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med lokalno upravo in ameriško administracijo, ki Arktiko vidi kot ključno območje za nacionalno varnost in naravne vire. Čeprav so ZDA v preteklosti že kazale zanimanje za otok, je tokratni neposredni odziv grenlandskega političnega vrha na ulicah Nuuka znak močne nacionalne enotnosti in odločenosti pri obrambi samouprave.

Evropska unija in države južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur so uradno podpisale sporazum o prosti trgovini, ki bo ustvaril eno največjih območij proste trgovine na svetu. Namen dogovora je odprava carin in drugih trgovinskih ovir, kar bo po pričakovanjih znatno povečalo izmenjavo blaga in storitev med obema regijama. Sporazum vključuje države, kot so Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, ter odpira nove priložnosti za evropski izvoz. Podpis sporazuma predstavlja strateški odgovor Bruslja na napovedano protekcionistično politiko novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Z utrjevanjem gospodarskih vezi z Južno Ameriko želi Evropska unija diverzificirati svoje dobavne verige in zmanjšati odvisnost od posameznih trgov. To je še posebej pomembno v času naraščajočih svetovnih trgovinskih napetosti in groženj z uvajanjem novih uvoznih dajatev s strani Združenih držav Amerike. Kljub podpisu se pričakuje, da bo pot do polne implementacije zahtevala še dodatne postopke ratifikacije v državah članicah, kjer so se v preteklosti pojavljali pomisleki glede okoljskih standardov in vpliva na evropsko kmetijstvo. Zagovorniki sporazuma poudarjajo, da bo ta okrepil konkurenčnost evropskega gospodarstva in zagotovil cenejši dostop do surovin.

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji potrdila napotitev dveh častnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, kjer bosta sodelovala pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje 'Arktična vzdržljivost'. Odločitev so podprli vsi ministri, vključno s predstavniki stranke Socialnih demokratov (SD), ki so bili sprva do predloga zadržani. Slovenska častnika bosta delovala pod poveljstvom Danske, njun odhod pa je predviden v prihodnjih dneh. Napotitev slovenskih vojakov na otok se odvija v času povečanih geopolitičnih napetosti, ki so sledile izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike, pri čemer predsednik ni izključil uporabe sile. Danska, ki si prizadeva za ohranitev suverenosti nad otokom, je zaprosila zaveznice za vojaško prisotnost. Predstavnik danskega obrambnega ministrstva Tobias Roed Jensen je ob tem poudaril, da so se danske sile v primeru oboroženega napada dolžne odzvati s protipovratnim ognjem. Slovenija se s to odločitvijo pridružuje skupini evropskih držav, ki so se že odzvale na dansko prošnjo. Med njimi so Francija s 15 vojaki, Nemčija s 13 vojaki, Švedska, Norveška in Finska z dvema častnikoma, Nizozemska ter Združeno kraljestvo. Namen vaje in prisotnosti tujih vojakov je po navedbah slovenskega kabineta predsednika vlade krepitev regionalne varnosti in priprava na morebitne obrambne operacije na arktičnem območju.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je Donaldu Trumpu podarila Nobelovo nagrado za mir. Hkrati je Trump poslal direktorja CIE Johna Ratcliffa v Caracas na srečanje z Delcy Rodríguez, kar je okrepilo podporo Trumpove administracije Rodríguezovi in zanemarilo Machado kot glavno opozicijsko figuro.

Predsednik Trump je izjavil, da trenutno "ni razloga" za uporabo zakona o uporu v Minneapolisu, le dan po tem, ko je s to možnostjo zagrozil. Medtem pa je nekdanji uslužbenec ministrstva za domovinsko varnost, Miles Taylor, razkril, kako lahko blokirajo Trumpova "najbolj izjemna pooblastila" in kako blizu je bil Trump uporabi tega zakona.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je v četrtek ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v Beli hiši predala svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Machado je po srečanju pred ameriškim Kapitolom pojasnila, da dejanje predstavlja priznanje za Trumpovo zavezanost svobodi Venezuele, pri čemer je dogodek primerjala z zgodovinsko izmenjavo med markizom de Lafayettom in Simonom Bolivarjem. Bela hiša je ob tem objavila fotografijo, na kateri predsednik Trump ponosno razkazuje uokvirjeno zlato medaljo, uradniki pa so potrdili, da jo namerava obdržati. Norveški odbor za Nobelovo nagrado se je na dogodek odzval s pojasnilom, da je nagrada neločljivo povezana s prejemnikom in je ni mogoče uradno prenesti ali deliti. Kljub temu so dodali, da statut fundacije ne omejuje fizičnega razpolaganja z medaljo, diplomo ali denarnim delom nagrade. To pomeni, da lahko lavreati te predmete poljubno podarijo, prodajo ali shranijo, vendar v zgodovini kot uradni dobitnik nagrade ostane zapisana izključno oseba oziroma organizacija, ki ji je bila podeljena. Odzivi na to potezo so mešani, saj nekateri kritiki opozarjajo na nenavadnost situacije, ko politik prejme priznanje, ki ga sam ni osvojil. Trump, ki je v preteklosti že večkrat izrazil željo po tem prestižnem priznanju, je darilo sprejel z zahvalo. Čeprav fizična medalja zdaj počiva v rokah ameriškega predsednika, Maria Corina Machado pravno in zgodovinsko ostaja edina dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025, vključno z denarno nagrado v višini 11 milijonov švedskih kron.