Trump soočen s kritikami in pozivi k uporu znotraj stranke, medtem ko se pojavljajo nove informacije o njegovih preteklih prizadevanjih za nakup Grenlandije.

Ameriški predsednik Donald Trump je visokim vojaškim poveljnikom naročil pripravo načrtov za prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je povzročilo odpor v Pentagonu in globoko zaskrbljenost med zavezniki Združenih držav Amerike. Poročilo navaja, da so se znotraj ameriškega obrambnega ministrstva pojavili pomisleki glede izvedljivosti in legitimnosti takšnega posega na avtonomno ozemlje Danske. Ukaz odraža Trumpovo dolgotrajno željo po širitvi ameriškega ozemlja v Arktiki, ki jo utemeljuje s strateškimi in gospodarskimi interesi. Hkrati so se v javnosti pojavile kritike glede Trumpove dvoličnosti v mednarodni politiki. Kritiki poudarjajo protislovje med njegovo deklarirano podporo protivladnim protestnikom v Iranu in njegovim odnosom do domačih demonstrantov v Združenih državah Amerike. Analitiki ocenjujejo, da so predsednikovi pozivi k svobodi govora v tujini v ostrem nasprotju z njegovimi prizadevanji za omejevanje opozicijskega delovanja doma. Dogajanje stopnjuje napetosti znotraj zveze NATO, saj Danska in druge evropske zaveznice takšne načrte dojemajo kot kršitev mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. Notranja trenja v ameriški administraciji so se še okrepila, saj vojaški vrh opozarja na nepredvidljive posledice morebitne destabilizacije arktične regije. Trumpovi premiki so del širše strategije gibanja MAGA, ki se vse bolj odmika od tradicionalnih diplomatskih norm in osredotoča na unilateralne ukrepe.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil nujnost vzpostavitve ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je opozoril, da bi pasivnost Washingtona odprla vrata ruskemu in kitajskemu vplivu na Arktiki. Po njegovih besedah bi ti državi brez ameriškega posredovanja postali neposredni sosedi ZDA na severu, kar je označil za nesprejemljiv scenarij. Izjave so bile podane med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije, kjer so razpravljali o vojaškem posredovanju v Venezueli in prizadevanjih za preusmeritev tamkajšnje proizvodnje nafte v korist ameriškega gospodarstva. Trump je ob tem potrdil, da ZDA trenutno obravnavajo Venezuelo kot zaveznico, vendar je poudaril, da je preprečevanje prisotnosti geopolitičnih tekmecev v regiji in na strateških ozemljih, kot je Grenlandija, prednostna naloga njegove administracije. Najnovejše napetosti so neposredno povezane z dogodki iz začetka januarja, ko so evropski zavezniki in Danska ostro zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi otoka. Kljub mednarodnemu nasprotovanju Bela hiša Grenlandijo še naprej opredeljuje kot strateško prioriteto, pri čemer se predsednik sklicuje na nacionalno varnost in preprečevanje širitve vpliva Moskve in Pekinga v arktični regiji.

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.