Iranske varnostne sile so med protesti ubile več ljudi, vključno z 23-letno študentko.
Žrtev Robina Aminian je bila ustreljena pred univerzo v Teheranu.
Med mrtvimi so tudi boksar in družinski oče, kar kaže na široko razsežnost nasilja.
Mednarodna skupnost opozarja na hudo kršenje človekovih pravic v Iranu.
V zadnjem valu nasilnega zatiranja protestov v Iranu so varnostne sile ubile več civilistov, med katerimi so študentka, športnik in oče treh otrok. Ena izmed žrtev je 23-letna Robina Aminian, študentka modnega oblikovanja na teheranski tehnični univerzi Šariati, ki je bila aktivna pri promociji kurdske kulturne dediščine. Aminianova je bila ustreljena v četrtek, ko je zapuščala univerzitetni kompleks, kljub temu da so bile njene osebne ambicije usmerjene v študij in kariero v tujini.
Poročila navajajo, da so med ubitimi tudi posamezniki z različnih družbenih področij, kar kaže na neselektivno uporabo sile s strani državnih organov. Med njimi sta bila prepoznavni boksar in oče treh otrok, kar dodatno stopnjuje napetosti v državi. Iranske oblasti se na nemire še naprej odzivajo z represivnimi ukrepi, medtem ko se število smrtnih žrtev med civilisti povečuje.
Dogodki so sprožili mednarodno obsodbo zaradi kršenja človekovih pravic in uporabe strelnega orožja proti neoboroženim demonstrantom. Informacije o dogajanju prihajajo iz države s težavo, saj oblasti pogosto omejujejo dostop do spleta in nadzorujejo objave na družbenih omrežjih, kjer so se žrtve pred smrtjo izražale.
Možne posledice
Povečanje števila civilnih žrtev in zaostritev družbenih napetosti v državi.
Nadaljnja mednarodna izolacija irana.
Novi valovi protestov zaradi policijskega nasilja.
Strožje sankcije s strani zahodnih držav.
Izjave
"Med ubitimi v protestih v Iranu so študentka, boksar in oče treh otrok."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Iranu je splošnega pomena za mednarodno skupnost in slovensko zunanjo politiko, ki se zavzema za spoštovanje človekovih pravic. Čeprav dogodki nimajo neposrednega gospodarskega vpliva na Slovenijo, so pomembni z vidika humanitarnih vprašanj in stabilnosti na Bližnjem vzhodu, kar lahko posredno vpliva na migracijske tokove v smeri Evropske unije.
Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.
V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.
Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.
Ameriški predsednik Donald Trump je bil seznanjen s seznamom vojaških možnosti za napade na Iran, medtem ko se islamska republika sooča z obsežnimi notranjimi protivladnimi protesti. Pentagon je predsedniku predstavil različne scenarije, ki vključujejo napade na iranska raketna območja in jedrsko infrastrukturo, vendar ameriški uradniki poudarjajo, da so trenutno najbolj verjetni kibernetski napadi ali operacije proti iranskemu varnostnemu aparatu, ki izvaja nasilje nad demonstranti. Odločitev o morebitnem posredovanju naj bi bila sprejeta v prihodnjih dneh.
Sočasno z zaostrovanjem napetosti so Združene države Amerike v Katarju odprle novo središče za koordinacijo zračne in raketne obrambe v letalskem oporišču al-Udeid. Admiral Brad Cooper, poveljnik osrednjega poveljstva ameriške vojske (Centcom), je poudaril, da gre za pomemben korak k poglobitvi obrambnega sodelovanja s partnerji v regiji. V novem centru sodeluje 17 držav, njegov cilj pa je vzpostavitev t. i. bližnjevzhodnega Nata, ki bi služil kot protiutež iranskim vojaškim zmogljivostim.
Ameriška administracija še naprej vztraja pri dvojnem pristopu, kjer ob pripravi vojaških načrtov formalno še vedno pušča odprta vrata diplomatskim potem. Kljub temu poročila kažejo, da so se napetosti v regiji dodatno stopnjevale po septembrskih izraelskih napadih v Dohi, kar je spodkopalo vlogo ZDA kot varnostnega garanta. Ameriška stran se zdaj pripravlja na morebitno iransko maščevanje v primeru, da bi Trump dejansko ukazal neposredno vojaško akcijo.
Vsi študeti Teheranske univerze, ki so bili pridržani med včerajšnjimi protesti, so bili izpuščeni na prostost. Izvršni podpredsednik urada predsednika univerze je potrdil, da so bili prostosti vrnjeni vsi štirje posamezniki, ki so jih organi pregona zajeli med shodom. Dogodek se je odvil v senci širših prizadevanj za stabilizacijo razmer na akademskih tleh po nedavnih nemirih.
Uradni viri univerze so poudarili, da so bili študenti izpuščeni po hitrem posredovanju univerzitetne uprave. Čeprav podrobnosti o naravi samega protesta niso bile v celoti razkrite, izpustitev nakazuje na poskus deeskalacije napetosti med študentsko populacijo in varnostnimi silami v glavnem mestu. Dogajanje na Teheranski univerzi ostaja pod budnim očesom javnosti, saj gre za eno najpomembnejših izobraževalnih institucij v državi, kjer so študentska gibanja zgodovinsko igrala ključno vlogo pri družbenih spremembah.
Policija v Los Angelesu je aretirala 48-letnega moškega, identificiranega kot Calor Madanescht, ki je v nedeljo z najetim tovornim vozilom znamke U-Haul zapeljal v množico demonstrantov. Incident se je zgodil v soseski Westwood, kjer se je zbralo na tisoče ljudi v podporo protivladnim protestom v Iranu in v znak nasprotovanja tamkajšnjemu islamskemu režimu. Po navedbah organov pregona je voznik s svojo nevarno vožnjo povzročil kaos, zaradi česar so morali udeleženci bežati s poti, da bi se izognili trčenju.
V incidentu sta bili poškodovani dve osebi, vendar nobena ni utrpela življenjsko nevarnih poškodb. Razjarjena množica je po dogodku obkolila vozilo, razbila vetrobransko steklo in poskušala fizično obračunati z voznikom, preden so posredovali policisti. Policija Los Angelesa (LAPD) je sprva razmišljala o obtožbi za napad s smrtonosnim orožjem, vendar je bil osumljenec kasneje pridržan zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje.
Preiskovalci so ugotovili, da je Madanescht pred incidentom izvajal protiprotest, kar nakazuje na morebiten politični motiv za njegovo dejanje. Kljub resnosti dogodka je bil osumljenec v ponedeljek izpuščen iz pripora, varščina pa je bila določena na nič evrov. Dogodek se je odvil v predelu mesta, kjer živi največja iranska skupnost zunaj Irana, kar še dodatno stopnjuje napetosti v regiji.
Dogajanje v Iranu je splošnega pomena za mednarodno skupnost in slovensko zunanjo politiko, ki se zavzema za spoštovanje človekovih pravic. Čeprav dogodki nimajo neposrednega gospodarskega vpliva na Slovenijo, so pomembni z vidika humanitarnih vprašanj in stabilnosti na Bližnjem vzhodu, kar lahko posredno vpliva na migracijske tokove v smeri Evropske unije.
Spletno mesto apdejt.si se nenehno spreminja in nadgrajuje,
zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
