V Kanadi potekali množični protesti v podporo iranskemu ljudstvu
Objavljeno: 12. 1. 2026 21:43
11. jan 1:06
Donald Trump je bil seznanjen z različnimi vojaškimi možnostmi proti Iranu, medtem ko se protesti v državi nadaljujejo. Iranski parlamentarni govornik je opozoril, da bodo ameriška vojska in Izrael postali legitimni cilji, če ZDA izvedejo napade na Iran. Po navedbah aktivistov naj bi število smrtnih žrtev protestov doseglo 203. Trump je dejal, da Iranci "morda kot še nikoli prej gledajo na svobodo" in da je Washington pripravljen ponuditi podporo.
11. jan 19:21
Po novih poročilih je bilo v incidentu, ko je tovornjak U-Haul zapeljal v množico protestnikov proti iranskemu režimu v Los Angelesu, poškodovanih tri osebe. Priče so izjavile, da je voznik namenoma poskušal prodreti skozi protest.
11. jan 19:21
V incidentu, ko je tovornjak U-Haul zapeljal v množico protestnikov, ki so podpirali iransko ljudstvo v Los Angelesu, so bile poškodovane tri osebe. Protestniki so poskušali napasti voznika, ki mu zdaj grozi obtožnica zaradi napada s smrtonosnim orožjem. Dogodek se je zgodil v soseski Westwood.
12. jan 14:55
Policija v Los Angelesu je aretirala moškega, ki je z U-Haul tovornjakom zapeljal v množico protestnikov, ki so podpirali iransko ljudstvo v Westwoodu. Moškega obtožujejo nevarne vožnje, pretežno mirni protest pa se je sprevrgel v kaos. Moškemu grozi obtožnica zaradi napada s smrtonosnim orožjem.
V Kanadi so potekali množični protesti v podporo uporu proti iranskemu režimu.
Protestniki v Montrealu in Torontu so zahtevali padec islamske republike.
Gibanje se je razširilo ob dvotedenski obletnici začetka nemirov v Iranu.
V diaspori se povečuje tesnoba zaradi strahu pred nasilnim zatiranjem protestnikov.
V večjih kanadskih mestih, vključno z Montrealom in Torontom, so v soboto potekali množični protesti v podporo iranskemu ljudstvu, ki se že skoraj dva tedna spopada z oblastmi v domovini. Demonstranti so izrazili solidarnost z uporniki v Iranu in zahtevali padec trenutnega islamskega režima. Protesti v Kanadi so del širšega svetovnega gibanja, ki se je odzvalo na stopnjevanje napetosti in nemirov v Iranu.
Udeleženci shodov so med drugim pozivali k vrnitvi Reze Pahlavija, sina nekdanjega iranskega šaha, kar odraža globoko nezadovoljstvo s trenutnim političnim sistemom v Teheranu. V Montrealu se je na ulici Sainte-Catherine zbralo več sto ljudi, ki so opozarjali na nevarnost krvavega zatiranja protestov s strani režimskih sil. Dogodki so povzročili precejšnjo tesnobo tudi med pripadniki iranske diaspore v Kanadi, ki pozorno spremljajo dogajanje.
Kanadske demonstracije poudarjajo mednarodno razsežnost iranske krize, saj diaspora in lokalni prebivalci skupaj zahtevajo korenite politične spremembe in spoštovanje človekovih pravic. Poročila iz Toronta in Montreala potrjujejo, da so bili shodi usmerjeni neposredno proti muliškemu režimu, ki se sooča z enim največjih izzivov v zadnjih letih.
Možne posledice
Organizacija množičnih solidarnostnih protestov po celotni Kanadi in povečana tesnoba v diaspori.
Nadaljevanje mednarodnih pritiskov na teheran.
Možnost ostrejših sankcij zahodnih držav.
Povečana mobilizacija iranske diaspore v tujini.
Izjave
"Demonstracije so potekale v podporo iranskemu ljudstvu, medtem ko se je ljudska vstaja približevala dvotedenskemu mejniku."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodki v Kanadi odražajo globalno naravo iranske krize, ki neposredno vpliva na stabilnost na Bližnjem vzhodu. Čeprav dogajanje nima neposrednega gospodarskega vpliva na Slovenijo, so vprašanja človekovih pravic in demokracije ključna za slovensko zunanjo politiko v okviru EU.
V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.
Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.
Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je javno izrazil solidarnost z ljudmi v Iranu, ki protestirajo proti tamkajšnjim oblastem. Po navedbah njegovega urada Netanjahu meni, da bi ti dogodki lahko predstavljali ključno prelomnico, v kateri bo iransko ljudstvo prevzelo usodo v svoje roke. Med tedensko sejo vlade v Jeruzalemu je premier poudaril, da Izrael podpira prizadevanja Irancev za svobodo, pravičnost in svobodo govora.
Izraelsko vodstvo skupaj z Združenimi državami Amerike vzdržuje trdno stališče do iranskega jedrskega programa, hkrati pa Netanjahu s svojimi izjavami stopnjuje retorični pritisk na režim v Teheranu. Izrael se identificira z bojem iranskega ljudstva, kar premier izpostavlja kot del širše strategije nasprotovanja iranskemu vplivu v regiji. Izjave so bile podane v času, ko se več iranskih mest sooča z valom nezadovoljstva, Izrael pa v tem vidi priložnost za notranjo destabilizacijo svojega regionalnega tekmeca.
Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in pripravljen" odgovoriti, če bo Iran ubil več protestnikov. Obenem je Teheran opozoril, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo regijo. Protesti se širijo po različnih delih Irana, kar še dodatno stopnjuje napetosti med državama.
V vseh iranskih provincah se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, v katerih je bilo po najnovejših podatkih organizacije za človekove pravice HRANA ubitih najmanj 538 ljudi. Nasilje se je v zadnjem obdobju stopnjevalo, saj so se demonstracije razširile po celotni državi, kar je privedlo do večjega števila žrtev tako med protestniki kot med pripadniki varnostnih sil. Po poročanju ameriške tiskovne agencije HRANA so razmere v državi ostale kritične, saj število aretacij in usodnih incidentov še naprej narašča.
Stopnjevanje nemirov sledi večtedenskim demonstracijam, ki so se začele kot upor proti režimu in so prerasle v splošno nezadovoljstvo prebivalstva. Medtem ko nekatere skupine poročajo o 466 smrtnih žrtvah, najnovejši podatki HRANA potrjujejo, da je število že preseglo mejo 500. Organizacije za človekove pravice opozarjajo na pretirano uporabo sile s strani državnih organov, ki poskušajo zadušiti odpor v vseh večjih mestih.
Zaradi omejenega dostopa do informacij in cenzure v Iranu so nevladne organizacije postale ključni vir podatkov o dejanskem stanju na terenu. Kljub mednarodnim pritiskom iranske oblasti nadaljujejo s strogimi ukrepi, kar vodi v nadaljnjo destabilizacijo regije. Aktivisti poudarjajo, da se število žrtev dnevno spreminja, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na kršitve človekovih pravic v državi.
Dogodki v Kanadi odražajo globalno naravo iranske krize, ki neposredno vpliva na stabilnost na Bližnjem vzhodu. Čeprav dogajanje nima neposrednega gospodarskega vpliva na Slovenijo, so vprašanja človekovih pravic in demokracije ključna za slovensko zunanjo politiko v okviru EU.
Spletno mesto apdejt.si se nenehno spreminja in nadgrajuje,
zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
