mednarodni odnosituji dopisnikikriminaltuje zadevedružbagospodarstvotuji dnevilokalne novicepolitikaobrambatuji odnosituji svetčlovekove pravice
Sredina
Možen dezinfo
Mednarodna skupnost razdeljena glede protivladnih protestov v Iranu
Objavljeno: 17. 1. 2026 21:44
16. jan 13:36
Donald Trump se je zahvalil iranskemu vodstvu, ker naj bi odpovedalo množične usmrtitve protestnikov. Trump je dejal, da je ta odločitev vplivala na njegovo odločitev, da zaenkrat ne izvede vojaških napadov na Iran, kljub poročilom o več kot 2000 smrtih med protesti.
17. jan 2:45
Bela hiša je potrdila, da bo Tony Blair, nekdanji britanski premier, član Trumpovega 'Odbora za mir' za Gazo. Marco Rubio in Jared Kushner sta prav tako imenovana v to telo, ki bo nadziralo povojno upravljanje Gaze. Ta poteza je sprožila kritike, saj nekateri menijo, da bi moral Blair biti sojen zaradi vojnih zločinov, ne pa da vodi Gazo.
17. jan 15:39
Stotine protestnikov se je zbralo v Londonu, da bi izrazilo nasprotovanje gradnji kitajskega "mega" veleposlaništva. Protestom se je pridružila tudi voditeljica opozicije Kemi Badenoch.
17. jan 18:17
Ameriški predsednik Donald Trump je pozval k končanju 37-letne vladavine iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja, in dejal, da je čas za novo vodstvo v Iranu.
17. jan 21:30
Donald Trump je pozval k zamenjavi iranskega vodstva, medtem ko so množični protesti potresli državo. Ajatola Ali Hamenej je priznal, da je bilo med protesti ubitih na tisoče ljudi, obenem pa je obtožil Trumpa, da napačno predstavlja nasilne skupine kot odraz volje iranskega ljudstva.
Pakistan poziva k miru, medtem ko Rusija obtožuje Zahod vmešavanja v iranske notranje zadeve.
Usmrtitev rokoborca Navida Afkarija je sprožila mednarodno obsodbo iranskega režima.
Donald Trump napoveduje pripravljenost na posredovanje v podporo protestnikom.
Varnostne sile v Iranu so s silo omejile proteste in blokirale internetne storitve.
Pakistanski zunanji minister Ishaq Dar je v telefonskem pogovoru z iranskim kolegom Abbasom Araghchijem izrazil upanje na vzpostavitev miru in stabilnosti v Iranu, kjer so se v zadnjih dneh razširili množični protesti zaradi visokih življenjskih stroškov. Pakistan je ob tem Iran označil za bratsko državo in poudaril pomen zgodovinskih ter kulturnih vezi, hkrati pa v Varnostnem svetu Združenih narodov pozval k hitri normalizaciji razmer. Kljub poročilom o umirjanju napetosti po posredovanju varnostnih sil, razmere ostajajo napete, oblasti pa so omejile dostop do spleta.
Kronologija dogodkov
11. jan. 2026 :Evropska obsodba nasilja in Trumpove grožnje.Voditelji Francije, Velike Britanije in Nemčije so v skupni izjavi ostro obsodili nasilno zatiranje protestov v Iranu, ki so predstavljali velik izziv za teokratsko oblast. Istočasno je Donald Trump stopnjeval pritisk v regiji z grožnjami Kubi glede prekinitev energetskih povezav z Venezuelo, kar kaže na širšo strategijo spreminjanja režimov pod njegovo administracijo.
Rusija je medtem ostro obsodila vmešavanje zahodnih držav v notranje zadeve Irana. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da Zahod prek t. i. barvnih revolucij in nezakonitih sankcij poskuša destabilizirati državo ter doseči zamenjavo režima. Moskva opozarja, da tuji akterji mirne proteste spreminjajo v nesmiselne nemire, medtem ko Združene države Amerike in Izrael odkrito podpirajo protestno gibanje, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump napovedal možnost posredovanja v podporo demonstrantom.
Kritike iranskih oblasti so se dodatno okrepile po usmrtitvi rokoborca Navida Afkarija, ki so ga usmrtili zaradi sodelovanja na preteklih protestih. Kljub mednarodnim prizadevanjem za njegovo rešitev in vztrajanju Afkarija, da je nedolžen, so oblasti izvedle smrtno kazen z obešanjem. Dogodek je v mednarodni javnosti sprožil val ogorčenja in postal simbol zatiranja s strani iranskega režima, kar še dodatno poglablja diplomatski prepad med Teheranom in zahodnimi prestolnicami.
Možne posledice
Poglabljanje diplomatskih sporov med Iranom in Zahodom ter ostro posredovanje iranskih varnostnih sil.
Možna uvedba novih mednarodnih sankcij proti iranu..
Nadaljnja destabilizacija regije..
Povečan pritisk na iranske oblasti v mednarodnih institucijah..
Izjave
"Izrazil sem upanje za mir in stabilnost, obe strani pa sta se dogovorili za nadaljevanje dvostranskih posvetovanj o zadevah skupnega interesa."
Ishaq Dar
"Zahod poskuša uničiti Iran s pomočjo barvne revolucije."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Iranu je pomembno za Slovenijo predvsem z vidika stabilnosti na Bližnjem vzhodu, kar neposredno vpliva na energetske trge in varnostno situacijo v širši regiji. Slovenija kot članica Evropske unije in trenutna nestalna članica Varnostnega sveta ZN spremlja spoštovanje človekovih pravic, kar je ključni element slovenske zunanje politike.
Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.
V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.
Iranski predsednik Masud Pezeškian, vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej in obrambno ministrstvo so v usklajenih izjavah obtožili Združene države Amerike, Izrael in nekatere evropske države neposredne vpletenosti v organizacijo terorističnih nemirov v državi. Po navedbah Teherana naj bi tuje sile usmerjale tok orožja in denarja z namenom destabilizacije in drobljenja države, medtem ko poročila iz opozicijskih krogov navajajo, da je število žrtev režimskega nasilja med protestniki preseglo 12.000 oseb.
Zunanje ministrstvo pod vodstvom Abbasa Araghchija trdi, da so nemiri del širše izraelske zarote, ki naj bi pripravila teren za novo ameriško agresijo na islamsko republiko. Iran vztraja, da so varnostne sile vzpostavile popoln nadzor nad situacijo, vendar izgnani iranski aktivisti opozarjajo, da se režim pod pritiskom ulica krha. Kritike letijo tudi na zahodne države, ker demonstrantom niso nudile obljubljene podpore, medtem ko se ti spopadajo z brutalnim zatiranjem.
Spremembo v regionalni dinamiki kažejo tudi stališča arabskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, ki se zdaj odločno upirajo morebitnemu napadu ZDA in Izraela na Iran. Čeprav so te države v preteklosti Iran obravnavale kot glavno grožnjo, se zdaj bojijo izraelskega ekspanzionizma. Voditelji v regiji lobirajo pri administraciji Donalda Trumpa proti vojaškemu posredovanju, saj ocenjujejo, da bi eskalacija nepopravljivo destabilizirala celoten Bližnji vzhod.
Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.
Sin nekdanjega iranskega šaha Reza Pahlavi je v svojem javnem nagovoru pozval svetovno skupnost, predvsem pa ameriškega predsednika Donalda Trumpa, k ostrejšemu ukrepanju proti iranskemu režimu, medtem ko protivladni protesti v državi pojenjajo. Pahlavi se je ob tem izpostavil kot osrednja osebnost za vodenje države v morebitnem prehodnem obdobju po padcu sedanje teokracije. Njegove izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti soočajo z najresnejšimi notranjimi pritiski v zadnjih desetletjih.
Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je na dogajanje odzval z ostrimi obtožbami na račun Washingtona. Po njegovih besedah so Združene države Amerike in predsednik Trump neposredno odgovorni za nasilje, smrtne žrtve in uničenje lastnine med nedavnimi nemiri. Hamenej trdi, da so tuji sovražniki izkoristili gospodarske težave Irancev za spodbujanje upora proti islamski republiki.
Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo, saj iransko vodstvo vztraja pri retoriki zunanjega vmešavanja, opozicija v izgnanstvu pa poskuša pridobiti močnejšo podporo Zahoda za korenite politične spremembe. Razmere v državi ostajajo negotove, saj režim kljub začasnemu umirjanju uličnih protestov še vedno obvladuje varnostne razmere z represivnimi ukrepi in omejevanjem komunikacij.
Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.
Dogajanje v Iranu je pomembno za Slovenijo predvsem z vidika stabilnosti na Bližnjem vzhodu, kar neposredno vpliva na energetske trge in varnostno situacijo v širši regiji. Slovenija kot članica Evropske unije in trenutna nestalna članica Varnostnega sveta ZN spremlja spoštovanje človekovih pravic, kar je ključni element slovenske zunanje politike.
Spletno mesto apdejt.si se nenehno spreminja in nadgrajuje,
zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
